Navzočnost

“Svet je poln Božje veličine.” (Gerard Manley Hopkins)
Za trenutek se ustavim ob navzočnosti Boga, ki me obdaja,
v vseh delih mojega telesa,
in globoko v mojem bitju.

Svoboda

Gospod, opuščam skrbi, zamere in strahove
ki se jih včasih tako močno oklepam.
Dovoli mi, da razširim svoje roke in odprem srce za svobodno sprejemanje
darom, ki jih potrebujem v tem trenutku.

Zavest

Kako se počutim v resnici? Lahkega srca? S težkim srcem?
Morda sem zelo miren in zadovoljen, da sem tukaj.
Morda pa sem razočaran, zaskrbljen ali jezen.
Sprejmem, kako se resnično počutim. Gospod ljubi pravega mene.

Božja beseda

⁷Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. ⁸Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite.

⁹Vi torej molíte takóle:

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.

¹⁰Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. ¹¹Daj nam danes naš vsakdanji kruh;^{, 12}in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; ¹³in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.^,

¹⁴Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. ¹⁵Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

Navdih

Molitev ni nikoli zgolj ponavljanje besed, ne glede na to, koliko ponavljamo. Je naravnanost srca. Pri Izaiji beremo: "To ljudstvo me časti z ustnicami, a njegovo srce je daleč od mene." Najpomembnejša stvar, ki jo lahko storimo v molitvi, je ljubezen. To lahko počnemo tudi brez besed v tihem čaščenju. Ko ne vemo, kaj naj Gospodu rečemo v molitvi, naj nam on reče: 'Ne potrebujem tvojih besed. Želim le biti s tabo in s tvojo ljubeznijo.

V molitvi Oče naš nas Jezus uči drže, ki jo moramo imeti v molitvi. Bog naj bo na prvem mestu v našem življenju. Naj imamo v srcu odpuščanje za druge. Naj ga prosimo, da nskrbi za nas in nas varuje. Prvo načelo v Duhovnih vajah sv. Ignacija se začne z besedami: "Človek je ustvarjen, da hvali, časti in služi Bogu, našemu Gospodu, in s tem rešuje svojo dušo."

Pogovor

Ko molim z Božjo besedo, ali sem pozoren na svoj odziv?
Se počutim izzvanega, potolaženega, jeznega?
Ko si predstavljam Jezusa, ki sedi ali stoji blizu mene,
mu kot zaupnemu prijatelju razodevam svoja čustva.

Zaključek

Napolnjen z ljubečo navzočnostjo Boga,
ga prosim, naj me blagoslovi in naj vodi moje korake,
ko grem opravljati Njegova dela v svojem vsakdanjiku.

Amen