Navzočnost

“Stojim pred vrati in trkam,” pravi Gospod. (Razodetje 3:20). Čudovit privilegij je, da Gospod vsega stvarstva želi priti k meni. Pozdravljam njegovo navzočnost.

Svoboda

Gospod, ti si mi dal življenje in mi podaril svobodo.
Na tem svetu obstajam zaradi tvoje ljubezni.
Naj mi dar življenja nikoli ne bo samoumeven.
Naj pravico do življenja drugih vedno spoštujem.

Zavest

Gospod, spominjam se vseh, ki so me prosili za molitev. Polagam jih k tvojim nogam skupaj z svojimi stiskami in bremeni.

Božja beseda

¹Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. ²Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. ³On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. ⁴Blizu je bila pasha, judovski praznik. ⁵Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« ⁶To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. ⁷Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« ⁸Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: ⁹»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« ¹⁰Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. ¹¹Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. ¹²Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.«¹³Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. ¹⁴Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.«

¹⁵Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Navdih

Ko je Jezus spoznal, da bodo prišli in ga prisilili, da bo kralj, se je spet umaknil na goro.

S tem čudežem, ko je Jezus nahranil pet tisoč ljudi s pomnožitvijo kruha in rib, je napovedal veliko večji čudež: skozi vse čase nahraniti množice s svojim telesom in krvjo. Jezus je bil tisti, ki je ob pogledu na množico vprašal, kako naj bi nahranili vse te ljudi. Bog ve, da potrebujemo hrano za svoje telo in dušo. Molimo, da bi mu bolj zaupali, da bo poskrbel za nas.

Naš Bog je velikodušen. Naša morja že tisočletja, neodvisno od nas, zagotavljajo hrano za milijarde bitij, vključno z nami. Jezus nam pravi, da je preštet tudi vsak las na naši glavi. Zahvaljujemo se za previdno Božjo skrb za nas.

Pogovor

“Pogledal ga je in ga vzljubil.” (Marko 10:21). Ali si dovolim prepustiti se Jezusovemu ljubečemu pogledu, ki me ljubi vedno in povsod, v vseh okoliščinah? Bog vedno gleda name z brezpogojno ljubeznijo.

Zaključek

Slava Očetu, Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej,
vekomaj. Amen.

Amen