Navzočnost

Ko sedim tukaj, bitje mojega srca,
valovanje mojega dihanja, gibanje mojega uma,
vse to so znamenja, kako me Bog nenehno ustvarja.
Za trenutek se ustavim in ozavestim
navzočnost Boga v sebi.

Svoboda

Gospod, podeli mi milost, da se osvobodim odvečnega v tem življenju. Naj me ne prevzame želja po bogastvu. Ohrani moje srce in razum svobodna za ljubezen in služenje tebi.

Zavest

Pomagaj mi, Gospod, da se bom bolj zavedal tvoje navzočnosti.
Nauči me prepoznavati tvojo navzočnost v drugih.
Napolni moje srce s hvaležnostjo za trenutke, ko si mi izkazal svojo ljubezen preko skrbi za druge.

Božja beseda

⁵V dneh Heroda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta. ⁶Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih. ⁷Otrok nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih.

⁸Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, ⁹ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; ¹⁰vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. ¹¹In prikazal se mu je Gospodov angel, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja. ¹²Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in obšel ga je strah. ¹³Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. ¹⁴V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ¹⁵ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. ¹⁶Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. ¹⁷In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« ¹⁸Zaharija je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« ¹⁹Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico. ²⁰Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«

²¹Ljudje so medtem čakali na Zaharija in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. ²²Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je imel v svetišču videnje. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem. ²³In ko so se dopolnili dnevi njegove službe, je šel domov.

²⁴Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in govorila: ²⁵»Tako mi je storil Gospod v dneh, v katerih se je ozrl name, da mi odvzame mojo sramoto pri ljudeh.«

Navdih

Ko gre Zaharija v svetišče, da bi opravil svojo daritev, pridi pred svetišče, tako kot drugi ljudje. Zaharija ni pričakoval, da se bo zgodilo kaj posebnega, a angel Gabriel mu je povedal, da ima Bog drugačne načrte. Zaharijeva želja po otroku naj bi se zdaj uresničila. Naslednji trenutki bodo ključni.

Zaharija je dvomil, da se bo angelovo sporočilo uresničilo. Ali me je tudi moja vera v ključnih trenutkih podobno razočarala?

Pogovor

Jezus, ko si hodil po tej zemlji, si vedno sprejemal majhne otroke.
Nauči me, da ti bom zaupal kot otrok,
živeti v zavedanju, da me ne boš nikoli zapustil.

Zaključek

Napolnjen z njegovo ljubečo navzočnostjo
ga prosim, naj me blagoslovi in naj vodi moje korake,
ko grem opravljati Njegova dela vsak dan mojega življenja.

Amen