Navzočnost

Bog je z mano, a še pomembnejše je,
da je Bog v meni in mi daje življenje.
Za trenutek se ustavim ob Božji navzočnosti, ki oživlja
je v mojem telesu, umu in srcu
ter v mojem celotnem življenju.

Svoboda

Poskušam odložiti težave in skrbi
ki me morda v tem trenutku vlečejo navzdol.
Vse svoje skrbi odlagam v Božje roke
– vsaj za teh nekaj minut molitve.

Zavest

Zavedam se tvoje navzočnosti, Gospod,
pogledam na pretekle dni.
Naj bom iskren do sebe glede tega, kakšen sem bil
in glede tega, kar sem počel,
ker vem, da v srcu ljubiš resnico
in me sprejemaš takšnega, kakršen sem.

Božja beseda

²¹Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. ²²Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam ²³in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« ²⁴In odšel je z njim.

Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.

²⁵V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. ²⁶Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. ²⁷Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. ²⁸Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« ²⁹In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. ³⁰Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« ³¹Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« ³²Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. ³³Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. ³⁴On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

³⁵Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« ³⁶Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« ³⁷In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. ³⁸Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. ³⁹Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«⁴⁰ In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. ⁴¹Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« ⁴²Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. ⁴³On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

Navdih

Danes ostanimo pri Jairu ali pri ženski, ki krvavi. Oba sta pokazala izjemno vero s tem, da sta šla k Jezusu in mu predstavila svoje težave. Njuna vera, da bo zanju nekaj storil, je naredila vtis. Ko ju prosimo za pomoč, poskušajmo imeti nekaj takega zaupanja.

Pogovor

Za sporazumevanje ni vedno potrebno govoriti.
Si lahko predstavljam, da sedim v tišini zraven Jezusa?
Tiho ga gledam in on gleda mene.
Kako se počutim?

Zaključek

Bogu se zahvalim za trenutke, ki sva jih preživela skupaj. Zahvalim se mu tudi za spoznanja, ki so mi bila dana preko besedila.

Amen