Navzočnost

“Bodi v tišini in vedi, da jaz sem Bog.” (Psalm 46:10).
Gospod, naj me tvoj Duh vodi, da bom iskal
vedno bolj pogosto Tvojo ljubečo navzočnost,
ker v njej najdem počitek in osvežitev od tega napornega sveta.

Svoboda

Gospod, ti si me ustvaril, da živim v svobodi.
Ta dar se mi zdi skoraj samoumeven.
Navdihni me, da bom živel v svobodi, ki si si jo zamislil ti,
s srcem, ki ni vznemirjeno, in s popolnim zaupanjem vate.

Zavest

Pomagaj mi, Gospod, da se bom bolj zavedal tvoje navzočnosti.
Nauči me prepoznavati tvojo navzočnost v drugih.
Napolni moje srce s hvaležnostjo za trenutke, ko si mi izkazal svojo ljubezen preko skrbi za druge.

Božja beseda

¹Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. ²Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.«

³Tedaj jim je povedal tole priliko:

¹¹Inrekel je: »Neki človek je imel dva sina. ¹²Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. ¹³Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. ¹⁴Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. ¹⁵Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. ¹⁶Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. ¹⁷Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. ¹⁸Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. ¹⁹Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ ²⁰In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. ²¹Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹^{, 22}Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! ²³Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!²⁴Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.

²⁵Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. ²⁶Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ ²⁷Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹²⁸Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal.²⁹On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. ³⁰Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ ³¹On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. ³²Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

Navdih

Današnja zgodba iz Svetega pisma je tako znana, da zlahka spregledamo nekatere nauke v njej. Poišči si prostor in čas, da si ogledaš različne prizore in preveri, kaj te vsak izmed njih lahko nauči. Mlajši sin je očetu uspel vzeti, kolikor je mogel, ne da bi opazil ali se zahvalil za to, kar mu je že bilo dano. Nato je v rekordnem času vse izgubil - a je imel eno odrešilno vrlino. Spreobrnil se je in uvidel, da si zasluži malo usmiljenja. Sprejmi to dogajanje in opazuj, kako se sin vrne k očetu, kar je moralo zahtevati veliko poguma in ponižnosti.

Pogovor

Po poslušanju Božje besede se zaustavim. Kaj bi rad ohranil od tega dne? Kaj si želim zapomniti od današnjega branja ali od trenutka molitve?

Zaključek

Napolnjen z njegovo ljubečo navzočnostjo
ga prosim, naj me blagoslovi in naj vodi moje korake,
ko grem opravljati Njegova dela vsak dan mojega življenja.

Amen