Navzočnost

Ko sedim tukaj, se ponovno spomnim,
da Bog gleda name z ljubeznijo in me drži, da sem, da obstajam.
Se ustavim trenutek in mislim na to.

Svoboda

“Redki so ljudje
ki se zavedajo, kaj bi Bog naredil iz njih,
če bi se prepustili v njegove roke
in dovolili, da jih on oblikuje po svoji milosti.” (Sveti Ignacij)
Prosim za milost, da se popolnoma zaupam Božji ljubezni.

Zavest

Gospod, imenoval si me “luč sveta”.
Naj se vedno zavedam tistih, ki hočeš, da jim služim:
lačne in brezdomce,
bolnih in revnih,
tujca in begunca.

Božja beseda

³Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« ⁴Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« ⁵ Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. 6 Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil.

⁷Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.«

¹⁷ Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je Lazar že štiri dni v grobu. ²⁰Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. ²¹Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; ²²a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« ²³Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« ²⁴Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« ²⁵Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; ²⁶in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« ²⁷Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.«

³³ Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen
in se je vznemiril. ³⁴In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« ³⁵Jezus se je zjokal. ³⁶Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« ³⁷Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

³⁸Jezus je bil v sebi spet pretresen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. ³⁹Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« ⁴⁰Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« ⁴¹Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. ⁴²Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« ⁴³ In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« ⁴⁴In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!«

⁴⁵Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je storil, je začelo verovati vanj.

Navdih

V današnjem odlomku imamo eno najlepših zgodb o Jezusu in njegovem velikem prijatelju Lazarju. Vemo, da izgube nikoli niso prijeten del življenja, še huje pa je, če se ob nepričakovani smrti znajdeš daleč stran. K vsemu temu je treba dodati še to, da je pokojnikova sestra Marta Jezusovo odsotnost in njegov neodziv razumela zelo osebno. Ostajamo pri dogodku in ugotavljamo, da Jezusa ni odvrnila niti brezupnost situacije. Opažamo, da lahko prinese dobro tudi iz življenja in smrti. A je zato mogoče, da se naučimo zaupati mu tudi v manjših zadevah?

Pogovor

Dragi Jezus, lahko ti odprem svoje srce.
Lahko Ti povem vse, kar me muči.
Vem, da ti je mar za vse moje skrbi.
Nauči me živeti v zavedanju
da boš ti, ki danes skrbiš zame,
zame skrbel tudi jutri in vse dni mojega življenja.

Zaključek

Slava Očetu, Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej,
vekomaj. Amen.

Amen