petek, 17 april
Navzočnost
Ko sedim tukaj, se ponovno spomnim,
da Bog gleda name z ljubeznijo in me drži, da sem, da obstajam.
Se ustavim trenutek in mislim na to.
Svoboda
Nebeški Oče, naj se zavedam katero breme nosim danes. Daj mi milost, da ga položim ob vznožje tvojega križa in tako svobodno vstopim v ta trenutek molitve.
Zavest
Dragi Gospod, pomagaj mi, da se bom vedno
zavedal pomembnih stvari v življenju,
da bom skrbel za ljudi okrog sebe,
da bom iskal tvojo navzočnost v vsakem človeku, ki ga srečam.
Božja beseda
Jn 6:1-15
1Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. 2Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. 3On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. 4Blizu je bila pasha, judovski praznik. 5Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« 6To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. 7Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« 8Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: 9»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« 10Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. 11Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. 12Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.«13Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. 14Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.«
15Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.
Navdih
Današnji prizor ni s človeškega vidika nič kaj obetaven. Jezusa so prišli mnogi poslušat. Predstavljaj si, da si med njimi. Ko se je pogovor končal se je pozornost množice obrnila na vprašanje, kaj in kje bi lahko jedli. Gospod, ti si to videl in prenesel težavo na učence. Učenci so v dvomih o tem, kaj naj storijo.
Ali bi sam znal narediti kaj bolje?
Pogovor
Jezus, ti si vedno prisoten in me čakaš.
Včasih se zgodi, da me omejujejo
skrbi tega življenja.
Daj mi, da bom pogosteje miren,
da bom spoznaval tvoj mir, tvojo spokojnost.
Zaključek
Slava Očetu, Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej,
vekomaj. Amen.
Amen
Hvala, da si danes molil s Pristanom duha.
Navodila za navzočnost
Kaj je to?
Biti navzoč tako, da se povežem s svojim dihanjem, s telesom in zvoki ter z vsem, kar se dogaja v tem trenutku. Na ta način se osredotočim na ta trenutek, ki je posvečen molitvi.
Vaja:
Ozaveščanje Božje navzočnosti
Če bi te nekdo prosil, da z drugo besedo imenuješ Boga, bi lahko uporabil besedo “Navzočnost”, saj Bog je prav to. Ko je Mojzes vprašal Jahveja, kako mu je ime, je Jahve odgovoril: “Jaz sem, kdor sem”. In to pomeni: “Navzoč sem”. Bog resnično pravi: ‘Tam bom zate.’ Bog je tesno prisoten v vsem, še posebej pa nam. Jezusovo ime je Emanuel, kar pomeni ‘Bog je z nami’. Matejev evangelij se konča s čudovito izjavo: “In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.”
(iz knjige Briana Grogana DJ Najti Boga v vseh stvareh )
Vaja za telo
Usedi se na stol. Sedi pokončno, udobno, s podprtim hrbtom. Telo naj je sproščeno (ne zgrbančeno), stopala naj so na tleh pred tabo, roke naj počivajo na stegnih ali sklenjene v naročju.
Zapri oči ali jih usmeri v neko točko pred sabo. Zdaj se osredotoči na to, kar bi lahko začutil v svojem telesu. Začneš lahko pri stopalih in nadaljuješ navzgor. Lahko usmeriš pozornost na katerikoli del telesa, ki ga čutiš, četudi le za nekaj sekund. Lahko preusmerjaš pozornost z enega dela telesa na drugega, a dlje kot boš utegnil zadržati pozornost na enem delu, tem bolje. Tvoja pozornost naj se usmeri na to, kar ti čutiš, ne na razmišljanja o čutenju. Če ti je neprijetno, te srbi ali želiš spremeniti položaj telesa, ozavesti to nelagodje. Zagotovi samemu sebi, da je vse v redu. Ne premikaj se, temveč se še naprej osredotočaj na to, kar čutiš v telesu.
Um nam le redkokdaj da dovolj miru, da to naredimo, saj kmalu začne preusmerjati našo pozornost drugam, s komentarji in vprašanji: To je izguba dragocenega časa. Kaj ima to opraviti z molitvijo? Kakšen smisel ima to? Z vprašanji in komentarji se spopadi tako, kot si se spopadel s srbečico; priznaj jih, brez sodbe, nato pa se vrni k občutenju telesa.
Če želiš, lahko preideš v bolj izrecno molitev. Samemu sebi ponavljaš stavek svetega Pavla: V njem živim, v njem se gibljem in imam svoj biti.
(prirejeno iz knjige Bog presenečenj Gerryja W. Hughesa DJ)
Vaja z dihanjem
Pri tej vaji se osredotoči na fizične občutke vdiha in izdiha, ne da bi pri tem namerno spreminjal ritem dihanja.
Osredotoči se na občutek hladnega zraka, ki ga vdihneš, in toplega zraka ob izdihu. V trenutku, ko prvič ozavestiš svoje dihanje, lahko ritem tvojega dihanja postane nepravilen, vendar se običajno to potem uravnovesi. Če ti zastane dih pomeni, da ta vaja v tem trenutku ni primerna zate.
Ko izvajajo to vajo večina ljudi ugotovi, da se jim spremeni vzorec dihanja. Dihanje je globlje in počasnejše ter začnejo čutiti zaspanost. Sama po sebi je to zelo dobra sprostitvena vaja. Če pa ti je pomebno, da jo uporabiš za molitev, naj tvoj vdih izraža vse, po čemer hrepeniš v življenju, četudi se ti to zdi v praksi nemogoče. Izdih pa naj izraža predajo vsega Bogu, celega tvojega življenja, vseh skrbi, grehov, krivde in obžalovanja.
Pomembno je, da to počneš brez samoocenjevanja, pa naj bo to odobravanje ali neodobravanje. Osredotoči se na željo, da se odrečeš vsemu, kar te skrbi o sebi. Ne stiskaj teh skrbi k sebi, kot da so dragocena lastnina.
(prirejeno iz knjige Bog presenečenj Gerryja W. Hughesa DJ)
Vaja poslušanja
Usedi se na stol. Sedi pokončno, udobno, s podprtim hrbtom.
Opazuj zvoke, ki so daleč stran in jih zdaj lahko slišiš. Samo poslušaj jih, ne poskušaj razumeti, kaj so….
Opazuj tišje zvoke, nato pa še zvoke, ki so v bližini. Samo poslušaj, ozavesti jih….
Zvok lastnega dihanja in srčnega utripa, ki je lahen, tak kot ritem tvojega življenja….
In zven tišine v kraju tvoje molitve, tišine, ki jo imaš v sebi….
Tako poslušaj nekaj minut.
(prirejeno iz knjige Moliti v postu, avtorja Donala Nearyija DJ)
Svoboda - navodila
Kaj to pomeni?
Vaja nas vodi, da prepoznavamo dar svobodne volje, ki nam ga je dal Bog, in podaritev tega daru nazaj njemu. Na ta način lahko svojo voljo uskladimo z Božjo voljo za nas. Med molitvijo smo torej dovzetni za njegovo voljo.
Vadi:
Molitev za svobodo
Ta molitev nam pomaga, da smo Bogu na razpolago. Sveti Ignacij temu pravi “pripravljalna molitev”, kot prošnjo za “milost, da bi bili vsi moji nameni, dejanja in delovanje, usmerjeni izključno v hvalo in služenje Božjemu veličanstvu.”(Duhovne vaje, št. 46) Lahko uporabiš te besede:
Gospod, zelo si želim, da bi se dobro pripravil na ta trenutek.
Zelo si želim, da bi bil cel pripravljen, pozoren in tebi na razpolago.
Prosim, pomagaj mi razjasniti in razčistiti moje namene.
Imam toliko nasprotujočih si želja.
Skrbi me za stvari, ki v resnici niso tako pomembne ali trajne.
Vem, da če ti dam svoje srce,
bo vse, kar bom storil, sledilo mojemu novemu srcu.
V vsem, kar danes sem, v vsem, kar poskušam storiti,
vsa moja srečanja, refleksija – tudi razočaranja in padci
predvsem v tem trenutku molitve,
v vsem tem, naj izročim svoje življenje tebi.
Gospod, jaz sem tvoj. Iz mene naredi kar hočeš. Amen.
Zavest - navodila
Kaj to pomeni?
Podobno je molitvi eksamna, ki je del ignacijanskega izročila. Vključuje pregled preteklih 24 ur, da ugotoviš, kako je Bog deloval v tvojem življenju. Ogledamo si trenutke “tolažbe”, ko smo občutili Božjo ljubezen, milost in usmiljenje, ter trenutke “žalosti”. Takrat verjetno nismo doživeli Božje navzočnosti ali pa smo se nekako odvrnili od Boga in ljubezni ter padli. Zahvalimo se Bogu za vse, kar je bilo dobrega, ter ga prosimo za usmiljenje in odpuščanje za tisto, kar je bilo težko ali nam je spodletelo.
Vaja:
Uvajanje v pregled zavesti
Če je res, da je Bog na delu v vsakem delčku našega življenja, kako se lahko naučimo prepoznavati njegovo delovanje in naš odziv?
Ob koncu dneva, zlasti pred spanjem, se nam brez zavestnega napora v mislih živo prikradejo nekateri dogodki dneva. Če je bil dan še posebej naporen, lahko zaradi teh misli tudi težje zaspimo. Zgodi se, da ponovno uprizorimo nek prepir in razmišljamo o pametnih in ostrih besedah, ki bi jih lahko rekli, če bi bili bolj spretni, itd.
Pregled zavesti temelji na tem naravnem delovanju uma. Pomaga nam, da se bolje zavedamo Božje navzočnosti in delovanja v vsakdanjem življenju. Bolj pozorni smo tudi na to, kje sodelujemo z Božjo milostjo in kje jo zavračamo.
Kako opravim pregled zavesti
V mislih preglej zadnjih 24 ur. Ne opravljaj samoocenjevanja, odobravanja in neodobravanja. Ustavi se. Vživi se v tiste trenutke dneva, za katere si hvaležen. Tudi najtežji dan ima nekaj lepih trenutkov. Če se le potrudimo, jih opazimo. To je lahko pogled na dežno kapljo, ki pada, ali preprosto dejstvo, da sploh vidim. Ko se lotimo te vaje, smo ponavadi presenečeni nad številom in raznolikostjo dobrih trenutkov v dnevu, ki bi jih sicer hitro pozabili – morda bi jih zasenčila kakšna boleča izkušnja tega dne. Ob spominu na dogodke, za katere si lahko hvaležen, se zahvališ in hvališ Boga zanje.
Po zahvali je naslednji korak ta, da se spomniš svojih notranjih razpoloženj in čustev. Če uspeš, lahko pri tem ugotavljaš, kaj jih je povzročilo. Vendar pa se vzdrži samoocenjevanja. Ko opazuješ razpoloženja bodi s Kristusom. Prosi ga, naj ti pokaže stanja in obnašanja, ki se skrivajo za njimi. Pomembno je, da svoje izkušnje ne analiziramo, temveč jo gledamo v Kristusovi navzočnosti. Naj nam on pokaže, kje smo mu dovolili, da je v nas, in kje mu tega nismo dovolili. Zahvalimo se mu za trenutke, ko smo ‘dovolili prehod njegove slave’. Prosimo ga odpuščanja za trenutke, ko smo mu preprečili vstop. On nikoli ne zavrne odpuščanja. On pozna naše slabosti veliko bolje kot mi sami. Vse, kar moramo storiti, je to, da mu jo razkrijemo. On lahko našo šibkost spremeni v moč. Zaključimo s kratko molitvijo, v kateri se veselimo prihodnjega dne in prosimo za Božjo pomoč.
Molitev za pregled zavesti
Gospod, ti me poznaš bolje, kot se poznam jaz sam. Tvoj Duh prežema vsak trenutek mojega življenja. Zahvaljujem se ti za milost in ljubezen, ki mi ju podarjaš. Hvala ti za tvoje stalno, prijazno vabilo, da ti dovolim v svoje življenje. Odpusti mi za tiske trenutke, ko sem tvoje vabilo zavrnil in se zaprl pred teboj. Pomagaj mi, da v jutrišnjem dnevu prepoznam tvojo navzočnost v svojem življenju, da se ti zaupam in ti dovolim, da deluješ v meni, v tvojo večjo slavo. Amen.
Vodnik po besedilih Svetega pisma
Kaj to pomeni?
Počasi in premišljeno preberemo odlomek iz Svetega pisma. Bodimo pozorni, če nas kaj preseneti ali nas prav posebno nagovarja. Kako nam govori Bog s svojimi besedami? V nadaljevanju je nekaj predlogov in vaj.
Vadi:
Prisluhni Besedi
Odlomek preberemo počasi in večkrat. Preverimo, ali nas kakšna beseda ali stavek posebno nagovorijo. Ustavimo se pri tem kolikor časa želimo, nato pa nadaljujemo k drugim besedilom.
Ta postopek lahko primerjamo bombonu, ki se počasi topi v ustih. Ne poskušajmo analizirati stavka – tako kot ne bi razlomili bombona in analizirati sestavin, preden ga okusimo.
Pogosto je kakšen stavek vezan na potrebe v naši podzavesti in zato pritegne našo pozornost. Tako se lahko zgodi, da podzavest veliko prej kot naša zavest spozna razlog za privlačnost. Zato je dobro, da se čim dlje ustavimo pri stavku, in da ga ne poskušamo analizirati.
V mislih se nam lahko pojavljajo različne stvari, ki nam zamotijo. A nekatere misli, ki niso moteče, lahko postanejo bistvo naše molitve. Zdi se, kot da je stavek iz Svetega pisma zrcalo-projektor, ki odseva našo zavest, misli, spomine, razmišljanja, sanjarjenja, upanja, ambicije, strahove. Molimo v tej mešanici svojih notranjih misli in občutkov ter Božje besede.
Sveto pismo kot zrcalo-projektor
Uvodna vrstica Svetega pisma: “Zemlja je bila brezoblična praznina, nad globino je bila tema in Božji duh je lebdel nad vodo”, opisuje sedanje stanje, ne dogodka v preteklosti. Ko molim iz Svetega pisma, dovolim, da Božji duh lebdi nad zmedo in temo mojega bitja.
Ko dovolim, da Božja beseda prevzame moje skrbi, se lahko zgodi karkoli, saj on je Bog presenečenj. Pomembno je, da ne skrivam svojega notranjega nereda pred Božjo besedo ali pred samim seboj. Navajeni smo, da verjamemo, da ni prav, če v molitev vključimo negativna čustva, predvsem če se nanašajo na Boga. Naučiti se moramo, da zrastemo iz takega mišljenja. Svoja čustva in misli moramo pred Bogom izražati svobodno. Zaupati moramo, da je dovolj velik, da prenese naše trenutke jeze. Pred Bogom, ki nas pozna bolje kot mi sami, se nima smisla pretvarjati.
V nas ni misli, občutka ali želje, ki bi ne mogla priti v našo molitev v luči Božje besede. To se lahko zgodi, ko ozavestimo, da Bog ljubi naš nered in da njegov Duh, ki deluje v nas, lahko stori neskončno več, kot si mislimo ali predstavljamo.
Kako ravnati z motečimi dejavniki
Ko želimo moliti na ta način, se lahko zgodi, da se nam v mislih začnejo pojavljati vprašanja in moteči elementi. Kako naj vem, da ne slepim samega sebe? Kako naj vem, da so te besede resnične, da se Bog po njih resnično oglaša? Ali res verjamem v Boga? Ta vprašanja so pravilna, vendar naj za zdaj počakajo. Ko se otrok ponoči ustraši, gre mati k njemu, ga dvigne in reče: “Vse je v redu.” Otrok se tako počasi umiri. Če pa ima genialnega dečka, ki ji odgovori: “Toda mama, kakšne epistemološke in metafizične predpostavke so v tej izjavi in kakšne empirične dokaze lahko navedeš v podporo svoji trditvi?”, potem je mama res v težavah. Če v molitvi nočemo poslušati Boga, dokler ne izpolni vseh meril, ki jih zahtevamo, smo kot tisti neverjetni otrok. Naš način komunikacije z njim je komunikacija s srcem. Srce ni brezglavo: ima razloge, ki so globlji, kot jih lahko sprva vidimo s svojim zavestnim umom.
Za zdaj pustim ob strani vprašanja. Kaj pa naj storim z vsemi drugimi motečimi elementi, ki preplavljajo moje misli? Morda razmišljam, če sem pustil prižgan plin, ali pa se spomnim elektronskega sporočila, ki sem ga pozabil poslati. Če je zadeva nujna, na primer plin, je najvarneje, da grem preveriti. Zadeve, ki lahko počakajo, si zapiši, da jih boš storil pozneje. Vse drugo, kar mi pride na misel, je lahko vsebina moje molitve in ni moteče.
Navodila za navdih
V tem poglavju ponujamo nekaj misli in vtisov. Ob njih lahko razmišljaš, da se boš lažje poglobil v Sveto pismo in ga uporabljal v svojem življenju. To so odmevi posameznikov. Morda te kateri izmed njih nagovarja, drugi pa ne, z nekaterimi se strinjaš, z drugimi pa ne. Sprejmi le tisto, kar se ti zdi koristno, ostalo pa preprosto izpusti. Včasih nam lahko kakšna beseda ali ideja ponudi izziv: v takem primeru jo želimo predstaviti Gospodu v molitvi. Ugotavljamo, ali nam on govori na nov način – ali morda želi, da se naučimo ali razumemo nekaj novega. Molimo za odprta, dovzetna srca in ume. Ko vstopamo v ta “pristan duha” z Bogom se trudimo, da opustimo vse predsodke.
Navodila za pogovor
Kaj to pomeni?
V tem delu molitve se pogovarjamo z Jezusom (ali s kakšno drugo osebo Trojice, na katero smo najbolj vezani) o odlomku ki smo ga pravkar prebrali v Svetem pismu ali pa o tem, kar doživljamo v sebi. Pogovarjamo se kot bi se pogovarjali z dobrim prijateljem. To velikokrat imenujemo “pogovor iz srca” z Gospodom. Pri tem je koristno, da si predstavljamo Jezusa, ki stoji ali sedi poleg nas, ter njegov obraz in pogled, ki ga usmerja v nas. Pomembno je, da se pogovarjamo z Gospodom in da tudi poslušamo kaj on odgovarja. To je kraj, kamor lahko pridemo takšni, kakršni smo, brez pretvarjanja. Pred Bogom, ki nas ljubi, smo lahko popolnoma odkriti.
Vaja:
Pogovor z Jezusom
Predstavljajmo si, da vidimo Jezusa, ki sedi blizu nas. S tem postavimo domišljijo v službo svoje vere. Jezusa ni tukaj na način, kot si ga predstavljamo, je pa zagotovo tukaj. Domišljija nam pomaga, da se ga zavedamo. Nato se pogovarjajmo z Jezusom… če ni nikogar v bližini, spregovorimo z nežnim glasom… Poslušajmo, kaj nam Jezus odgovarja ali kaj si predstavljamo, da nam reče… Razlika med razmišljanjem in molitvijo je ta, da ko razmišljamo se pogovarjamo sami s seboj. Ko molimo, pa se pogovarjamo z Bogom.
Anthony de Mello DJ, Sadhana strani 78-79
Sveti Ignacij ta pogovor imenuje ‘kolokvij’ in pravi:
Načeloma pogovor poteka tako, da govori prijatelj s prijateljem ali služabnik z oblastnikom – lahko prosi za uslugo, priznava nek prekrška, pripoveduje o svojih težavah in prosi za nasvet. …. V kolokviju se pogovarjamo in prosimo v skladu s temo pogovora. Način kontemplacije je vezan na to, ali smo v tistem trenutku v skušnjavi, se tolažimo, želimo biti tako ali drugače krepostni, se hočemo nekako spraviti v red oziroma doživljamo žalost ali veselje. Na koncu bi morali prositi za to, kar si najbolj želimo, iskreno in specifično.
Duhovne vaje št. 54, 199
Navodila ob koncu
Čas je, da preprosto zaključim z zadnjo mislijo ali molitvijo. Lahko se zahvalim Bogu ali si zastavim nek cilj za čas, ko se bom vrnil k vsakdanjim opravilom.