Moli, da bi bili podobni Mariji
Maj je mesec pobožnosti do Marije. Molimo, da bi ji postali v srcu podobni; da bi se prebudili za njen nauk in se naučili ceniti vse skozi njen pogled ljubezni, modrosti in resnice. Naše besede, čustva, dejanja, prepričanja in občutki se lahko z zavestno izbiro in božansko odločitvijo vrnejo v združitev z Virom. Če se vsak dan prebudimo z milostjo in občutkom miru, pripravljenosti, zaščite, ljubezni in vere v srcu – pomeni, da živimo v tem svetu na nov, pogumen in veličasten način. Ta sočutna in nalezljiva materinska energija je na voljo vsak dan. Je na razpolago vsakemu od nas, da ustvarimo novo zemljo z božjim stvarstvom, ki sta medsebojno povezana.
Če individualno in kot skupnost dovolimo, da ta vizija raste v naši zavesti, se bomo lažje osvobodili vzorcev razdvajanja. Namesto le-teh bomo v svojih srcih sprejeli bistvo neskončne svete Matere ter ji zaupali, da nas bo pripeljala nazaj domov, k enotnosti, celovitosti in brezpogojni ljubezni. Naj bo to naša molitev k Materi Mariji v mesecu maju.
Andrea Hayes, The Sacred Heart Messenger, maj 2024
Preberi več
Odpuščanje vodi k ozdravitvi
Krščanstvo človeka se lahko meri po tem, koliko je pripravljen odpustiti. Odpuščanje je eden najglobljih izrazov ljubezni. Odpuščanje vodi k ozdravljenju. Vsak od nas nosi s seboj veliko prtljago. Prtljago nosimo v nevidni vreči, ki nas lahko bremeni in utruja. Notranjega miru ni. V sebi nosimo rane, brazgotine, modrice in bolečine iz preteklosti, zamere, jezo in grenkobo. Ključ do tovrstnega ozdravljenja je odpuščanje. Odpusti – in prtljaga se bo raztopila. Spusti verige, ki te vežejo. Verige, ki te obkrožajo, nimajo ključavnice, le naš lastni prijem. Spusti jih, odpusti in odpadle bodo.
Neodpuščanje, grenkoba in želja po maščevanju zastrupljajo dušo ter povečujejo tesnobo in depresijo. Odpuščanje pa zdravi in osvobaja. Odpuščanje je zdravo in koristno ter prinaša mir.
Kdo je oseba, ki ji ne boš stisnil roke?
Če imaš v srcu sovraštvo do kogar koli, ga poskušaj izkoreniniti. To je lažje reči kot storiti. Pomembno je, da poskusiš. Poskusiti in se truditi še naprej pomeni biti svetnik.
Nikoli nismo bolj podobni Bogu kot takrat, ko odpuščamo.
Terence Harrington OFM Cap, The Sacred Heart Messenger, april 2024
Mož z vedrom, ki pušča
Ne zavračaj nekoga samo zato, ker se ti zdi, da ni v skladu s tvojimi pričakovanji. V Božjih očeh imajo vsi vrednost, ‘kajti vse, kar je ustvaril Bog, je dobro, in ničesar ni treba zavračati, če se sprejema z zahvalo’ (1 Tim 4,4).
V KitajskI tradiciji obstaja zgodba o možu, ki je imel preluknjano vedro. Zgodba se glasi takole.
Neki moški je nosil dve vedri, po eno na vsaki strani. Bili sta obešeni na drogu čez njegova ramena. Vsak dan je šel k vodnjaku da napolni obe vedri s svežo vodo. Ko je prišel domov, je bilo eno vedro polno, drugo pa polno le do polovice. Polno vedro je bilo samozavestno in ponosno nase. Napol polno vedro pa se je zaskrbljeno opravičevalo, ker je puščalo. “Ne skrbi, ne skrbi,” je rekel mož. “Ali nisi opazil čudovitih divjih rož, ki rastejo na tvoji strani ceste, ko se vračamo domov? Vsak dan si jih zalival, saj je voda uhajala iz tebe.”
Anne Marie Sweeney, The Sacred Heart Messenger, februar 2024
Nov ogenj, ki je vzplamtel v nas
Velika noč nam govori, da nas je Kristus prišel rešit pred našimi najnižjimi začilnostmi. To je dar in izziv vstajenja. Evangeliji nam pripovedujejo, da so bili učenci kot skupnost razpršeni in osramočeni, zlomljeni in zmedeni. Na neki način smo tudi mi taki. Oni so bili obnovljeni za novo življenje besede in poslanstva.
Pri vstajenju gre za ozdravitev in obnovo poškodovanih, porušenih odnosov med Bogom in človeštvom ter med seboj. To se zgodi z elementi edinstvenega daru stvarstva, ki smo jih poškodovali in celo uničili.
Velika noč nam daje moč, nas navdihuje in v nas zaneti nov ogenj navdušenja. Tako postanemo evangelijska resnica in dokaz, ki ga oznanjamo in pričujemo o stalni navzočnosti vstalega Kristusa med nami – danes in vekomaj.
Velika noč je o tistem, ki je umrl zapuščen, “tako iznakažen je bil videti” (Izaija 53,14), kot so številni zavrnjeni in obubožani brezdomci in razseljeni ljudje, ki jih srečujemo danes. Gospod nam zdaj dela družbo pri naših križih, kljub strogi tišini, kjer šepetamo ali v tesnobi kličemo: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”
Tudi takrat, ko se zdi, da Bog molči in da je oddaljen, nam velika noč sporoča, da nismo sami, temveč smo skupaj deležni Gospodovega vstalega življenja.
John Cullen, The Sacred Heart Messenger, september 2023
Preberi več
Jezus je vstal
Aleluja! To je beseda, ki jo velikokrat slišimo v velikonočnem času, v katerega vstopamo. Aleluja je hebrejska beseda, ki pomeni hvalite Gospoda. To nam pove nekaj o usmerjenosti tega trenutka, za katerega sta značilna veselje in upanje. Jezus je vstal in nas vabi v novo življenje. Velikonočni dogodek razsvetljuje naša življenja kot posamezniki in skupnosti. Kliče nas, naj bomo luč za svet. Velikonočni čas traja od velikonočne vigilije do binkošti, torej petdeset dni. V tem letnem času se zavedamo znamenj novega življenja okoli nas. Dnevi so daljši in svetlejši, ptice pojejo, rože cvetijo. Novo življenje, ki vzklije iz zemlje, nas spominja, da je Bog vir vsega življenja in dobrote. Velika noč je čas novih začetkov.
Velikonočno sporočilo je namenjeno vsem. Nikoli ni prepozno za nov začetek. Dobra novica je, da je Jezus z nami. Prisoten je, ko molimo, ko se trudimo moliti, ko smo srečni in ko nas boli, v lepoti našega sveta, ki se vedno obnavlja, ter v dobroti in ljubezni, ki ju delimo z drugimi. Ko se prebijamo skozi ta novi letni čas, odprimo vrata in povabimo vstalega Jezusa, da vstopi.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: Hietyty in John Thiety: A Journey with the Evangeels in the Year of Matthew (Potovanje z evangeliji v Matejevem letu)
Preberi več
Blagor tistim, ki niso videli, a verujejo
Tomaž … hvala! Da si vnesel iskrenost v našo vero. On se ni pretvarjal, da je boljši od tega, kar je. Začel je z iskanjem dokazov in končal z veseljem do vere. Tomaž je zavetnik prehodov in korakov v veri. Vera je potovanje. On je svetnik vere v današnjem času. Skupnost je bila kraj, kjer je našel vero. Ko je poskušal biti sam, jo je izgubil. Nato se je vrnil v skupnost vere in se podal na življenjsko pot, ki ga je pripeljala do mučeništva v Indiji.
Kristusa je našel tudi v želji, da bi se dotaknil njegovih ran. Boga najdemo, ko se v ranah sveta dotaknemo njegovih ran. V verski skupnosti Cerkve lahko ohranjamo svojo vero. Tu raste tudi naša vera. Tomaž je iskal vero tako, da se je želel dotakniti Jezusovih ran. Ko ga je Jezus povabil, naj to stori, je ugotovil, da mu tega ni potrebno storiti. Vero je našel ob navzočnosti ranjenega Kristusa, in tam odkril svojo vero v Kristusovo slavo.
Enako lahko storimo tudi mi. To, kar je bilo rečeno Tomažu, je rečeno vsem nam: “Veruješ, ker me vidiš. Blagor tistim, ki niso videli, a verujejo”.
Donal Neary DJ, Gospel Reflections for Sundays of the Year A
Preberi več
Resničnost vstajenja
Ni lahko verovati v vstajenje. Pri skoraj vseh prikazovanjih sta prisotna nevera in dvom – tudi med ljudmi, ki so Jezusa dobro poznali. Hkrati pa so prav te neodločne priče oznanjale njegovo vstajenje.
Morda je to najmočnejši dokaz resničnosti vstajenja. Jezusovi učenci so bili pretreseni zaradi sramotnega neuspeha – kot se je izkazalo Jezusovo (in njihovo) življenjsko delo. Razbežali so se na vse strani. A kmalu zatem so isti ljudje z nepredstavljivo strastjo razglašali, da je njihov junak Odrešenik ljudstva. Niso več prikrivali njegove smrti na križu. Zdaj so jo oznanjali s ponosom. Med tema različnima trenutkoma so doživeli nekaj še bolj pretresljivega od katastrofe Jezusovega križanja: njegovo vstajenje.
Nicolaas Sintobin DJ, Ali je Jezus res obstajal? in 51 drugih vprašanj
Preberi več
Soočiti se s temo
Vsi imamo v življenju tudi temne trenutke. Ko se soočimo s temo in praznino ugotovimo, da naše težave pravzaprav nikoli niso celotna zgodba, četudi se nam zdijo velike in nepremostljive. Upočasniti svoj tempo ter ponovno vzpostaviti disciplino molitve in premišljevanja me pelje na kraj zdravljenja, daleč od kraja groze in propada. To je kraj srečanja z resničnostjo, torej srečanje z Bogom.
Na veliko soboto vsako leto nastopi tišina. Temen in prazen grob kriči tistim, ki se bojjijo konca: “Pridite, poglejte!” Zdaj razumem, zakaj so morali iti h grobu. Jezus jih je tudi v času velike bede učil, da moramo vsi h grobu – na temna in prazna mesta – čeprav nas to morda navdaja z grozo. Zakaj nas kliče tja? Ker bomo, ko bomo tam – soočeni s temo -videli, da v resnici sploh ni temno. Prihaja čudovita luč. Težave, celo smrt, niso konec. Vedno je obljuba po treh dneh.
Brendan McManus DJ in Jim Deeds, Izhod iz nereda
Preberi več
Velik skok v vero
Zgodbo o oznanjenju poznamo tako dobro, da Marijino vero razumemo kot samoumevno. Pozabimo, da je Gabrielovo sporočilo Mariji odprlo novo, široko obzorje. Ni ji dal nobenih človeških zagotovil; ni ji ponudil znane ali varne poti naprej. Popeljal jo je popolnoma izven njej domačega območja. Vse v tej izjemni dogodivščini je zahtevalo velik poskok vere. Že tako je bilo težko sprejeti, da ji govori angel; še težje je bilo verjeti, da bi devica lahko spočela, a kdo bi si lahko predstavljal, da bi lahko katera koli ženska postala Božja mati! Gabriel ji je ponudil sliko, ki je mejila na absurd. Marija ni nehala razmišljati o popolni neverjetnosti tega, kar ji je napovedal. Če bi to storila, najverjetneje ne bi hotela verovati. Marija pa se je osredotočila na Boga. V Božjo moč in ljubezen je verjela dovolj, da je sprejela sporočilo, ki ji ga je sporočil Gabriel. Z vsem srcem se je potopila v brezmejni Božji ocean, ko je rekla: “Glej, Gospodova služabnica, naj se mi zgodi po tvoji besedi” (Lk 1,38).
Thomas Casey DJ, Nasmeh veselja: Marija iz Nazareta
Preberi več
Žeja po vključenosti
Znan portret prikazuje Samarijanko, ki gleda v vodnjak in vidi svojo in Jezusovo podobo. V globini vodnjaka njenega življenja je prisoten Jezus.
V globini vodnjaka, ko smo v ljubezni, bolečini, smrti, odločitvi, veselju, najdemo Boga. Bog je blizu, ko smo blizu sami sebi – tudi v sramoti in grehu. Žejni smo smisla življenja, zavedanja, da smo popolnoma ljubljeni, skupnosti in druženja – in Bog nam vse to ponuja.
To je Božja ponudba – živa voda je Sveti Duh. Žejni smo vključevanja – učenci v tej zgodbi niso želeli, da bi se Jezus pogovarjal z žensko. Veliko religij tistega časa je ljudi ločevalo. V globini vodnjaka smo vsi enaki.
V vodnjaku najdemo Božje usmiljenje. Ko gremo v globino molitve in sebe, smo odprti za usmiljenje. Morda postavljamo pogoje Božjemu usmiljenju – naštejemo svoje grehe ali jih oštevilčimo. Na dnu vodnjaka je voda usmiljenja.
Donal Neary DJ, Gospel Reflections for Sundays of the Year A
Preberi več