Ljubezen v odnosih

Živimo v času, kjer se veliko razpravlja o identiteti, npr. spolni.

Razumeti, kdo smo, je globoka in zdrava človeška potreba. Mnogi ljudje se ne počutijo dobro v svoji koži, zato so lahko same definicije nekoristne. Vse to se zdi resno notranje
delo – in to res je! A kristjan verjame, da se moramo obrniti navzven in ne le gledati vase. V dobi selfijev je to precejšen izziv.

Izhajamo iz osnovnega prepričanja, da je vsak človek ustvarjen po Božji podobi; v tem primeru gre za Boga odnosov, ki je Oče, Sin in Sveti Duh (Trojica). Bistvo Boga so medsebojni odnosi med temi tremi. Vemo, da tudi nevroznanost kaže, da so možgani globoko socialni. Dojenčkovi možgani se oblikujejo ob občutenju in doživljanju ljubečih odnosov. To so zelo družabni mali ljudje. Njihova pot do odkrivanja samih sebe je vedno preko prisotnosti drugih. Pogosto slišimo ljudi govoriti o “moji drugi polovici” oziroma o nekom, ki je ali je bil “del mene”. Način našega govorjenja o ljubezni je vedno vezan na odnose. Nezavedno vedno uporabljamo jezik Trojice; čutimo, da nas nekdo drug dopolnjuje. Dve osebi skupaj sta izključujoči, a če dodamo še tretjo, enakovredno ljubezen, kaj imamo? Eno
skupnost, občestvo ljubezni, ki je vključujoče. V svojem življenju boš velikokrat zagledal Trojico … le pripravljen bodi, da jo sprejmeš.

izvleček iz The Sacred Heart Messenger, december 2021, Tom Cox