Ljubezen v odnosih

Živimo v dobi, kjer se o identiteti veliko razpravlja, na primer o spolni identiteti.

Razumeti, kdo smo, je globoka in zdrava človeška potreba. Mnogi ljudje se ne počutijo dobro v svoji koži, zato so različne definicije lahko zelo nekoristne. Vse to se sliši kot resno notranje
delo – in to res je! Toda kristjan verjame, da se moramo obrniti navzven in ne le gledati vase. V dobi selfijev je to precejšen izziv.

Izhajamo iz osnovnega prepričanja, da je vsak človek ustvarjen po Božji podobi; v tem primeru gre za Boga odnosov, ki je Oče, Sin in Sveti Duh (Trojica). Bistvo Boga so medsebojni odnosi med temi tremi. Po tem, kar vem, nevroznanost tudi kaže, da so možgani globoko socialni. Dojenčkovi možgani se oblikujejo ob občutenju in doživljanju ljubečih odnosov. So zelo družabni mali ljudje. Njihova pot do odkrivanja samih sebe je vedno preko družbe drugih. Pogosto slišimo ljudi govoriti o “moji drugi polovici” oziroma o nekom, ki je ali je bil “del mene”. Način, kako govorimo o ljubezni, je vedno vezan na odnose. Nezavedno vedno uporabljamo jezik Trojice; čutimo, da nas nekdo drug dopolnjuje. Dve osebi skupaj sta izključujoči, a če dodamo še tretjo, enakovredno ljubezen, kaj imamo? Eno
skupnost, občestvo ljubezni, ki je vključujoče. V svojem življenju boš velikokrat zagledal Trojico … le pripravljen bodi, da jo sprejmeš.

izvleček iz The Sacred Heart Messenger, december 2021, Tom Cox