Jn 1:6-8,19-28

⁶Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. ⁷rišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. ⁸Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.

¹⁹To pa je Janezovo pričevanje: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, ²⁰je priznal in ni tajil. Priznal je: »Jaz nisem Mesija.«^{, 21}»Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali. »Ne, tudi to nisem,« jim je rekel. »Ali si prerok?« »Ne,« je odgovoril. ²²Rekli so torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« ²³Dejal je:

“Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot,

kakor je rekel prerok Izaija.”

²⁴Odposlanci so bili iz vrst farizejev. ²⁵Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok?« ²⁶Janez jim je odgovoril: »Jaz krščujem v vodi, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, ²⁷tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.« ²⁸To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”