Lk 10:1-12

1Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. 2Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. 3Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. 4Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! 5V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ 6In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. 7V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. 8V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo.9Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹, 10V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recite: 11›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹, 12Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«