Lk 10,1-12,17-20

¹Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. ²Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. ³Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. ⁴Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! ⁵V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ ⁶In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. ⁷V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. ⁸V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo.⁹Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ ^{, 10}V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recite: ¹¹›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ ^{, 12}Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«

¹⁷Dvainsedemdeset se je vrnilo z veseljem in reklo: “Gospod, v tvojem imenu se nam podrejajo tudi demoni!” ¹⁸ In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. ¹⁹Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. ²⁰Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”