Sveti Ignacij Lojolski

Vsakodnevna molitev Pristana duha izhaja iz tradicije ignacijanske duhovnosti. To je delo sv. Ignacija Lojolskega, Baska iz 15. stoletja, ki je v svojem življenju doživel veliko spreobrnjenje. Ignacij je ustanovil Družbo Jezusovo – jezuite.

Ignacij Lojola (“Inigo”) se je rodil leta 1491. Bil je eden od 13-ih otrok staršev, ki so pripadali nižjemu plemstvu v kraju Azpeitia, Lojola, v baskovski pokrajini v Španiji. Kot svetovljanski človek in hraber vitez je bil znan po svoji nečimrnosti in ambicioznosti. Priložnost za spreobrnjenje je prišla, ko je služil navarskemu kralju v bitki pri Pamploni. Tam se je boril proti francoski vojski, ki je bila močnejša. Kljub temu da Pamplone ni bilo mogoče braniti pred mogočnimi Francozi, je Ignacij svojim vojakom dal ukaz, naj se ne predajo. Ignacija je ranila topovska krogla, ki mu je uničila nogo in življenje. Več mesecev je okreval na družinskem gradu v Lojoli. V tem obdobju je doživel korenito spreobrnjenje.

Da bi pregnal dolgčas dolgih ur okrevanja, je Ignacij prebiral edine knjige, ki so bile v hiši na razpolago. Te knjige so bile Življenjepisi svetnikov in Evangeliji – zelo drugačno branje od tistega, ki ga je bil vajen Ignacij. Številne ure branja in premišljevanja so ga odprla globokim duhovnim doživetjem. Ignacij se je zavedal svojega odziva na to branje. Ugotovil je, da branje Življenja svetnikov in Evangelijev v njem prebuja občutke trajnega veselja in miru (te je poimenoval “tolažba”). Hkrati je opazil, da ga je branje posvetnih romanov, ki so mu bili nekoč všeč, zadovoljilo le za nekaj časa, na koncu pa je v njem pustilo občutek praznine (tega je poimenoval “zapuščenost”). Čutil je, da so to Božji znaki, ki kažejo, kaj Bog želi z njim in katera naj bo smer njegovega življenja.

Ko si je Ignacij opomogel, je zapustil družinsko hišo v Lojoli. Preselil se je v Manreso in zapustil tudi viteško življenje. Svoje življenje je začel kot romar, ki globoko živi molitev, razmišlja in opravlja preprosta dobra dejanja. Veliko let je hodil po Evropi. Nato se je odpravil v Pariz, kjer je enajst let študiral umetnost in teologijo (od 1524 do 1535). Ignacij je leta 1534 v Parizu ustanovil Družbo Jezusovo. Pri 46-ih letih je bil posvečen v duhovnika. Bil je prvi predstojnik jezuitskega reda. Ignacij je umrl v Rimu 31. julija 1556, star 64 let.

Duhovne vaje
Ignacij je Božje želje za svoje življenje udejanjil preko neprestane molitve, s katero je rastel v odnosu z Božjim. Ko je hodil po svetu, si je prizadeval “v vseh stvareh najti Boga”. Veliko časa je preživel v molitvi in premišljevanju. Svoja spoznanja in razmišljanja je zapisal v knjigi. To knjigo imenujemo Duhovne vaje. Postala je ena najpomembnejših in najvplivnejših knjig o duhovnosti in še po 500 letih vpliva na ljudi.

Da bi ljudem pomagale razviti odnos z božanskim in doseči kontemplativno navzočnost v njihovem življenju, duhovne vaje nudijo številne oblike molitve. Ena od oblik molitve, ki je bila za Ignacija bistvena, je Eksamen. To način molitve ljudem pomaga razviti dojemanje, da lažje opazijo, kje najti Boga v vsakdanjih delcih njihovega življenja – v raznih dogajanjih, bitkah, veselju, itd. Ignacij je napisal Duhovne vaje ko je bil še laik. Knjiga temelji na vsakodnevnih dilemah navadnega človeka. Ignacij je opažal Božji dotik v vsakdanjem življenju. Pokazal je, kako lahko tudi mi v vsakdanjiku opazimo in doživimo Božji dotik.