Sv. Ignacij Lojolski

Naša dnevna molitev v Pristanu duha izhaja iz tradicije ignacijanske duhovnosti. To je beseda, s katero imejujemo delo sv. Ignacija Lojolskega, Baska iz 15. stoletja, ki je doživel korenito spreobrnjenje. Ignacij je ustanovil Družbo Jezusovo – jezuite.

The life of Saint Ignatius of Loyola

Ignacij Lojola (“Inigo”) se je rodil leta 1491. Bil je eden od 13-ih otrok. Starši so pripadali nižjemu plemstvu v kraju Azpeitia, Lojola, v baskovski pokrajini v Španiji. Kot svetovljanski človek in hraber vitez je bil znan po svoji nečimrnosti in ambicioznosti. Priložnost za spreobrnjenje je prišla, ko je služil navarskemu kralju v bitki pri Pamploni. Tam se je boril proti francoski vojski, ki je bila močnejša. Kljub temu, da Pamplone ni bilo mogoče braniti pred mogočnimi Francozi, je Ignacij svojim vojakom ukazal, naj se ne predajo. Ignacija je ranila topovska krogla, ki mu je uničila nogo in dotedanje življenje. Več mesecev je okreval na družinskem gradu v Lojoli. V tem obdobju je doživel korenito spreobrnjenje.

Da bi pregnal dolgčas dolgih ur okrevanja, je Ignacij prebiral knjige, ki so bile na razpolago v hiši. To so bile Življenjepisi svetnikov in Evangeliji. Bilo je drugačno branje od tistega, ki ga je bil vajen Ignacij. Številne ure branja in premišljevanja so ga odprla globokim duhovnim doživetjem. Ignacij se je zavedal svojega odziva na to branje. Ugotovil je, da branje Življenja svetnikov in Evangelijev v njem prebuja občutke trajnega veselja in miru (te je poimenoval “tolažba”). Hkrati je opazil, da ga je branje posvetnih romanov, ki so mu bili nekoč všeč, zadovoljilo le za nekaj časa, na koncu pa je v njem pustilo občutek praznine (tega je poimenoval “zapuščenost”). Čutil je, da so to Božji znaki, ki kažejo, kaj Bog želi z njim in katera naj bo smer njegovega življenja.

Ko si je Ignacij opomogel, je zapustil družinsko hišo v Lojoli. Preselil se je v Manreso in zapustil tudi viteško življenje. Svoje življenje je začel kot romar, ki globoko živi molitev, razmišlja in opravlja preprosta dobra dejanja. Veliko let je hodil po Evropi. Nato se je odpravil v Pariz, kjer je enajst let študiral umetnost in teologijo (od 1524 do 1535). Ignacij je leta 1534 v Parizu ustanovil Družbo Jezusovo. Pri 46-ih letih je bil posvečen v duhovnika. Bil je prvi predstojnik jezuitskega reda. Ignacij je umrl v Rimu 31. julija 1556, star 64 let.

Duhovne vaje

Ignacij je Božje želje za svoje življenje udejanjil preko neprestane molitve, s katero je rastel v odnosu z Božjim. Ko je hodil po svetu, si je prizadeval “v vsem najti Boga”. Veliko časa je preživel v molitvi in premišljevanju. Svoja spoznanja in razmišljanja je zapisal v knjigi. To knjigo imenujemo Duhovne vaje. Postala je ena najpomembnejših in najvplivnejših knjig o duhovnosti in še po 500 letih vpliva na ljudi.

Knjiga Duhovne vaje ponuja veliko oblik molitve, ki ljudem pomagajo razvijati odnos s božjim in doseči kontemplativno navzočnost v njihovem življenju. Eden od teh načinov molitve, ki je bila Ignaciju ključna, je Molitev eksamna. Ta način molitve pomaga čjudem, da razvijejo občutljivost za prisotnost Boga v vsakdanjiku njihovih življenj – v različnih dogodkih, bitkah, veselju… Duhovne vaje je Ignacij spisal, ko še ni bil posvečen in temeljijo na vsakodnevnih izzivih običajnega človeka. Ignacij je opazil dotik Boga v vsakem dnevu in tudi nas uči, kako izkusiti dotik Boga v našem vsakdanu.

Moliti na ignacijanski način

Dnevna molitev: Pristan duha vsak dan nudi Dnevno molitev po ignacijanskem načinu molitve.

Večerna molitev: Molitev eksamna lahko uporabimo vsak večer, da pregledamo pretekli dan in poskusimo ugotoviti kje nas je Bog vodil v tem dnevu in kje smo spregledali njegovega duha.

Odmiki: Naši odmiki The Way of Ignatius Loyola in Growing with Ignatius nudijo način, kako si vzeti čas za odmik od našega prepolnega vsakdana. Vodi nas ignacijanska modrost, ki nas bliža Bogu in poglobi naše duhovno življenje

Devetdnevnica: Devetdnevnica sv. Ignacija nudi priložnost, da svojo molitev posvetimo določenemu namenu, hkrati s postopnim sprejemanjem božje volje za nas.

Ko izvajamo tovrstno vodeno kontemplativno molitev si želimo vstopiti v globlji osebni odnos z našim Stvarnikom in slišati božji glas v našem vsakdanjem življenju.