Kakšne čudeže je Vsemogočni storil za nas
Čeprav je Marija v Novi zavezi redkokdaj spregovorila, njena osebnost in značaj nagovarjata nešteto vernikov – in ne le katoličanov. Marija privablja milijone ljudi v svetišča po celem svetu. Poleg znanih svetišč, kot so Guadalupe, Lourdes in Fatima, obstaja po svetu še veliko drugih Marijinih svetišč, ki privabljajo vernike drugih veroizpovedi.
Marijino življenje je bilo »da« v odgovor na ljubezen, ki je presegala vse njene sanje o ljubezni. Marija se je odločila kot odgovor na dar. Prejela je dar srečanja z Bogom, ki se ji je tako približal, da se je človeško telo njegovega edinorojenega Sina oblikovalo v njenem telesu. V središču Marijinega življenja je bila ta ljubezenska zgodba z Bogom, ljubezenska zgodba, ki bi v idealnem primeru lahko bila tudi v središču naših življenj.
Kot vsaka dobra mati nas Marija poveže s čustveno razsežnostjo našega življenja in nas osvobodi, da smo pripravljeni sprejeti Boga. Prvi korak k Bogu ni zgolj teoretičen. A ni niti zgolj vaja volje. Gre za to, da odpremo osnovni tok našega življenja; da smo pripravljeni stopiti na pot zaupanja, dobrote in ljubezni. Zlahka se zataknemo v utrujenih rutinah. A srečanje z Marijino globino je ponižno vabilo, da živimo iz globin samih sebe. Pomaga nam, da gremo onkraj naše površinske podobe in se zasidramo v koreninah, ki segajo skozi generacije nazaj, še dlje od Abrahama in Sare. Pomaga nam videti, kakšne čudeže je Vsemogočni storil za nas. Omogoča nam, da se veselimo v Bogu, našemu Odrešeniku.
Thomas G. Casey DJ, Marija v različnih tradicijah
Preberi več
Bodimo odprti za milost spoznavanja božjega in človeškega Kristusa
Na gori Tabor so Peter, Jakob in Janez videli Jezusa v sijaju njegove slave. Videli so božje, ki ga je človeška narava skrivala. Ta dan je začetek vere apostolov v Jezusovo pravo identiteto in v njegovo božje življenje. V svoji človeškosti in celostni identiteti je on podoba Boga. Prepoznali so ga, ker so ga poznali kot človeka. Nato so zaslišali glas, ki je rekel: »To je moj ljubljeni sin« (Matej 17,5).
Ta glas se je oglasil že prej – ob Jezusovem krstu. Takrat pa ga je slišal le Jezus. Zdaj se je Jezus razodel svojim učencem kot Božji Sin. »To je moj ljubljeni Sin.« Zanimivo je, kar sledi. Bog reče: »Poslušajte ga.« Poslušanje Božje besede je ena najpomembnejših milosti kristjana. Pri maši se poklonimo Besedi – v Besedi namreč govori Kristus –, tako kot se poklonimo kruhu in vinu na oltarju. V besedi in zakramentu Jezus govori in je prisoten v Cerkvi.
Jezus je govoril tudi o prihodnosti. Učencem je dal vedeti, da bodo ta dan resnično cenili šele takrat, ko bo vstal od mrtvih. Šele takrat bodo v celoti razumeli pomen Preobrazbe in si bodo vzeli nekaj časa, da razmišljajo kaj pomeni »vstajenje od mrtvih«.
Peter, Jakob in Janez si bodo ta dan zapomnili za vedno. Peter je o tem pisal v svojem prvem pismu. Sprejmimo to milost, da spoznamo božanskost in človeškost Kristusa ter v globini svojih src verujemo, da bomo nekega dne spreobrnjeni – da bodo naša smrtna telesa postala podobna njegovemu.
Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, avgust 2024
Preberi več
Naš cilj je, da živimo v polnosti in v Božji prisotnosti
Ko smo v dobrem odnosu z Bogom, nas zli duh poskuša zmotiti tako, da v nas vzbuja tesnobo, nezadovoljstvo in žalost. Ne smemo se pridružiti njegovi igri, se prepustiti skušnjavi ali se prepirati z nekoristnimi mislimi in vprašanji. Če to storimo, bomo verjetno boj izgubili. Namesto tega se moramo mirno vrniti v Božjo navzočnost. Kakor piše v Knjigi Eksodus: »Gospod se bo boril za vas; vi morate le ostati mirni« (Eksodus 14,14).
Marijin zgled nas uči, da pravo veselje izhaja iz združenosti z virom resničnega veselja: z Bogom. Bolj ko smo povezani z Bogom, manj nas vznemirjajo skrbi, strah in bolečine. Ni se nam treba braniti pred temi vdori, saj je Božja prisotnost sama po sebi naša zaščita. Že ko je bila Marija še na zemlji, je bila kot že v nebesih, saj je bila popolnoma v Božji prisotnosti – vedno je častila Tistega, ki jo je napolnjeval s svetlobo in radostjo. In ko se je njeno življenje bližalo koncu, je svetloba, ki je vedno sijala v njenem srcu, postajala vse močnejša. Njeno celotno bitje je vleklo navzgor, kot da bi jo hotelo iztrgati iz zemlje in jo potegniti v nebo, kjer je njen duh že plul, da bi lahko v hvali Bogu za vekomaj pela svoj čudoviti Magnificat.
Thomas Casey SJ, Nasmeh veselja: Marija iz Nazareta
Preberi več
Kontemplacija – Globok, ljubeč pogled na resničnost
Prizadevamo si, da vidimo Boga okoli sebe, in poskušamo najti božje življenje v jedru vsakdana. Ignacij ni pripravil natančnih pravil o tem, koliko naj bi njegovi privrženci molili. Namesto tega je prosil, naj imamo Boga vedno pred očmi . To je praktična kontemplacija. To je zahtevna naloga, a mi vemo, kako je, ko nekaj delamo – pa naj bo prijetno ali neprijetno – in je nekdo drug v naših mislih. Pri delu v rudnikih diamantov v Južni Afriki sem navezal stike s priseljenci, ki so dolge ure preživeli v globinah zemlje – to so počeli zato, da bi lahko poslali denar svojim družinam.
Kontemplacija je bila opisana kot “globok, ljubeč pogled na resničnost”. Tako Bog gleda na naš svet. Nato se Bog ‘loti’ in posreduje v našem imenu. V tem smislu je Bog “kontemplativen v akciji”. Tako je seveda tudi Jezus. Moli, dela, trpi, vendar vedno v navzočnosti svojega Očeta. Ima razločevalno srce, zato lahko reče: ‘Vedno delam, kar mu je všeč’ (Jn 8,29). Kot njegovi tovariši ga skušamo posnemati. Ni naključje, da so prvi jezuiti želeli biti znani kot ‘Jezusovi tovariši’.
Brian Grogan DJ, Iskanje Boga v vseh stvareh
Preberi več
Bog obljublja, da bo vedno z nami
Pri liturgiji in branju Svetega pisma moramo biti pozorni na številne omembe, da je Bog “z” nami in drugimi izbranimi služabniki, da lahko v celoti razumemo njihov teološki pomen. To bi nas moralo spodbuditi, da bi cenili globino in posledice našega navidezno preprostega pozdrava “Gospod z vami” – ki ga kristjani tako dobro poznamo, da nam redno spolzi iz glave, ne da bi ga cenili. Ko ga slišimo od duhovnika pri sveti maši, bi se morali redno ustavljati: to ni samo blagoslov, ampak je vedno tudi izziv. Kot vidimo v Svetem pismu, pomeni navodilo, ki smo ga mi vnaprej in osebno prejeli od Boga. Spominjati nas mora, da Bog obljublja, da bo vedno “z nami”, kot je vstali Jezus obljubil svojim učencem (Mt 28,20), ne glede na – celo zaradi – naše nezadostnosti, da bo Bog lahko po nas uresničil, kar od nas zahteva v tem trenutku našega življenja. To je bistvo.
Jack Mahoney DJ, Utrinki iz evangelijev
Preberi več
Uživajte in bodite očarani od resničnosti, v kateri živimo
Naša notranja in zunanja čutila imajo pomembno vlogo pri polnosti človeškega življenja. Dojenčki se v prvih mesecih življenja večinoma učijo s svojimi čutili. Odrasli se pri iskanju resnice preveč zanašajo na svoj razum. Zato ne izkoristimo obogatitve, ki nam jo nudi živahno zavedanje čutov. Za nekatere lahko to zavedanje pomanjkljivo, a ne zamujeno. Polnost življenja je bolj uresničljiva, če smo trdno zakoreninjeni v svetu in času, v katerem se nahajamo, pri tem pa uporabljamo tako razumske kot čutne zmožnosti. Če želimo živeti bolj poglobljeno, je pozornost do čutov bistvena. Z drugimi besedami: ustvariti moramo trenutke, ko zavestno samo “stojimo in gledamo, poslušamo in čutimo, vonjamo in okušamo”.
Dogodke v svojem življenju pogosto doživljamo samodejno in ne zavestno. V določenih dejavnostih in okoliščinah mora biti tako. Na primer, ko vozimo avto, se ne moremo zavedati vsakega giba, ki ga naredimo z zavoro ali volanom. Vendar pa potrebujemo trenutke, morda več dni, da si zavestno dovolimo uživati, se veseliti in čuditi resničnosti, v kateri živimo. Primeri so sledeči: opazovanje zvokov, ki nas obkrožajo na prometni ulici, pogled z okna pisarne, oblika in/ali okus hrane, ki jo jemo, notranja lepota osebe, s katero se pogovarjam, in priznavanje lepote tega, kar sem. Če povzamemo, moramo dovoliti, da nas naš notranji in zunanji čutni svet hranita tako v običajnih kot tudi v izjemnih trenutkih. Skriti trenutki se lahko izkažejo za dragulje, zaradi katerih je življenje vredno, morda celo “polno čudes”. Catherine McCann, Duhovnost in čutila: Senzibilnost in čutenje: Polno življenje
Znanost kot izhodišče vere
Vera daje odgovor na sledeča vprašanja: Zakaj obstajamo? Kakšen je smisel življenja? Zakaj obstaja nekaj in ne nič? Jedrska fizika, kemija ali matematika ne morejo odgovoriti na taka vprašanja. To ni njihova stroka. Znanstvenik odgovarja na vprašanje kako deluje naš svet. Cela stoletja so ljudje mislili in verjeli, da bodo odgovor našli v Sv. pismu. Šele pred nekaj stoletji so kristjani začeli ta vprašanja razločevati. Preučevanje pa še vedno poteka.
Mnogi ljudje trdijo, da so kot otroci verovali, a da so izgubil vero, ko so odkrili znanost. Eden od razlogov za to je, da je bilo njihovo poznavanje vere omejeno na znanje, ki so ga imeli kot otroci. Ni presenetljivo, da takšno prepričanje propade ob soočenju z znanstvenim razmišljanjem. Za druge pa je prav znanost izhodišče na poti do vere: kdo ali kaj je izvor tega neverjetno lepega vesolja?
Nikolaas Sintobin DJ, Ali je Jezus res obstajal? In 51 drugih vprašanj
Preberi več
Bili smo deležni milosti
Pavel v svojih pismih večkrat govori z občutkom, da je bil deležen velike Božje milosti. Čeprav je “manjši od najmanjšega izmed vseh svetnikov” (krščenih), mu je bila zaupana “posebna milost”. Milost, o kateri govori Pavel, je evangelij, ki razkriva Kristusovo skrivnost. Pavel je navdušen nad “globino, ki jo vidim v Kristusovi skrivnosti”. Zaveda se, da ta milost, ki mu je bila zaupana, prinaša tudi odgovornost. Poklican je, da je služabnik evangelija, s katerim je bil obdarjen. Odgovoren je za oznanjevanje evangelija ljudem, ki ga še nikoli niso slišali. Sebe vidi kot “upravitelja”, ki mu je gospodar dal veliko – zdaj pa mora pokazati, da je vreden tega zaupanja. Vse nas je Gospod na različne načine obdaril z milostjo. Bili smo krščeni v Kristusa; dobili smo delež v njegovem Duhu; zaupan nam je bil evangelij; smo člani Kristusovega telesa, Cerkve; prejemamo njegov prihod kot kruh življenja v evharistiji; dotika se nas njegova usmiljena navzočnost v zakramentu sprave. Kot zaupanja vrednim upraviteljem nam je Gospod veliko zaupal. Kot ‘zvesti in modri’ upravitelji moramo še naprej ceniti vse milosti, ki smo jih prejeli od Boga. Naj živimo iz tega, kar nam je bilo zaupano. Gospod nas je obdaril z milostjo, da lahko s prejetim obdarimo še druge.
Martin Hogan, The Word of God is Living and Active
Samo Bog ve, kaj nas čaka
Božji duh, darovalec življenja, spodbuja in omogoča sedanje svetovne ukrepe za zaščito in obnovo Zemlje. “Sveti duh nad nagnjenim / svetom se razteza s toplimi prsmi in z ah! svetlimi krili” (G. M. Hopkins). Človeštvo ni osamljeno in v nemočnem boju. Preroški glasovi z vseh strani podpirajo ta naš edinstveni zgodovinski trenutek milosti in izziva. Spoznavamo, da lahko ponovno oživi tisto, kar se zdi izgubljeno in se ne da obnoviti – tako kot vrste živali, ki so rešene pred izumrtjem, ali zasaditev velikega zelenega zidu dreves po afriških puščavah. Na voljo sta nam brezmejna modrost in dinamika vesolja, ki sta oblikovali stvari do danes. Ne plujemo v kozmični izolaciji, temveč smo potopljeni v morje božanske energije, ki presega vse razumevanje. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, moliti in biti pripravljeni na trpljenje v zavedanju, da v nas deluje božanska moč uresničevanja Božjih namenov, ki presegajo naše upe in sanje (Ef 3,20). V sedanji globalni krizi smo priča tudi presenetljivi, četudi razmeroma krhki rasti človeške skupnosti. Ljudje vseh veroizpovedi in brez nje si podajajo roke v skupni zadevi. To izpolnjuje temeljno Božjo željo, da bi bili vsi združeni v eno, univerzalno usklajeni (Jn 17,11).
Božja zaveza s stvarstvom traja večno: “Ko se bo mavrica prikazala na oblakih, se bom spomnil svoje večne zaveze z vsakim živim bitjem na zemlji” (1 Mz 9,16). Ko pošlješ svojega Duha, obnoviš obličje zemlje (Psalm 104,30). Kot pravi škof Desmond Tutu: “Samo Bog ve, kaj nas čaka!”
Brian Grogan DJ, Creation Walk: S. Grogan: The Amazing Story of a Small Blue Planet (Neverjetna zgodba o majhnem modrem planetu)
Sanjati o Božjih sanjah
Sv. Ignacij je dejal, da lahko Boga najdemo v svojih najglobljih željah. To je izjemna trditev, če jo uresničimo. Čas, ki ga porabimo za razmišljanje o svojih najglobljih željah, nas lahko popelje v sveti prostor.
Tu je še ena izjemna misel. Moder prijatelj je nekoč rekel, da če Bogu rečemo “da”, bo Bog ta “da” uresničil, tudi če gre za nekaj, česar v življenju nismo načrtovali ali za kar se ne čutimo sposobni. Z drugimi besedami, naš “da” iz vere je plodna zemlja za Božje delovanje. Pomislite na Marijin “da” angelu, ki je prinesel Jezusov prihod na svet.
Nič od tega ni povezano z nami; nič ni povezano s tem, da imamo materialne dobrine. To je veliko globlje in bolj pomembno za naša življenja in življenja ljudi okoli nas. Morda niti ne dojemamo, da bi v svetovnem smislu karkoli ‘pridobili’. Preprosto se uskladimo z Bogom. Sanjamo Božje sanje.
Ko vse to združimo ugotovimo, da se Božje sanje za naše življenje uresničujejo. Odkrijemo svoje najgloblje želje, ki presegajo površinskost. Bogu rečemo “da”. Nato se lahko uresničijo Božje sanje za nas in naš svet. To je dobra novica!
Brendan McManus DJ in Jim Deeds, Izhod iz nereda
Preberi več