V večje dobro
V individualistični kulturi se morda bolj kot kdajkoli prej učimo iz lekcije Kristusa Kralja. Smo varuhi svojih bratov in sester. ‘Živimo v senci drug drugega’, kot pravi irski pregovor. Četudi je neodvisnost dobra, je soodvisnost še večje dobro – prijazno srce in odprta roka. Stiska vojnih beguncev je dobro dokumentirana, a obstajajo še dvomljivci, ki nasprotujejo. Irska runa o gostoljubnosti pravi:
Včeraj smo videli tujca.
V jedilnico smo dali hrano,
v pitnico pijačo,
v poslušalnico glasbo.
In s svetim imenom troedinega Boga
smo bili blagoslovljeni mi in naša hiša,
naša živina in naši dragi.
Kot pravi škrjanec v svoji pesmi:
Pogosto, pogosto, pogosto gre Kristus
v podobi tujca.
To seveda ni značilno samo za Irsko, saj številne kulture instinktivno vedo, da moramo spoštovati srce tujca. Moramo priznati, kako zelo je ta oseba podobna nam, moramo se spomniti človeškosti vsake osebe. Sprejemanje tujca blagoslavlja nas in pomaga prejemniku naše gostoljubnosti.
V Božji družini ni tujcev, temveč nekaj takega kot sorodniki. Sorodstvo je uresničitev Božjih sanj. Gre za to, da si predstavljamo krog sočutja in si nato predstavljamo, da nihče ne stoji zunaj tega kroga. Kajti vse, kar storite z ljubeznijo, ima večno vrednost.
Danes nam Kristus Kralj pravi: “Kar storite za druge, storite zame.”
Tom Cox, The Sacred Heart Messenger, november 2023
Preberi več
Bog objema vsakega od nas
Kristus je vstal v nas. Včasih smo preveč zaposleni, da bi videli to resnico. Toda ko to storimo – ko se zavemo, da je Bog resnično v vseh stvareh in objema vsakega od nas – takrat spremenimo svojo držo in pripravljenost. Želimo biti na razpolago temu Bogu ljubezni in sočutja. Želimo izražati Božjo voljo.
Tako naše roke nehajo delati zaradi dela samega in so odprte za božje sanje. Dovolimo božjemu duhu, da deluje skozi naše roke – naša telesa – ponižno in potrpežljivo, ko prepoznavamo svoje edinstven prostor v božjih sanjah. Naše roke se naučijo opravljati Gospodovo delo, ko globlje vstopamo v skrivnost samega Boga.
Eric Clayton, The Sacred Heart Messenger, september 2023
Pot našega življenja
Vsi bomo sčasoma prišli do konca svoje poti na tej Zemlji. Kristjani verjamemo, da se življenje spremeni, ne pa konča. Vsi smo na poti in mnogi bodo doživeli izgube. V Kristusu imamo upanje, a to ne pomeni, da ne bomo žalovali za izgubljeno ljubljeno osebo in doživljali zlomljeno srce.
Umrle osebe nikoli ne moremo nadomestiti, saj smo vsi edinstveni. Odkrili bomo nove ljubezni, a ne bomo in ne smemo pozabiti. Morda je Božji načrt ta, da ustvari enotnost med ljudmi: “Naj bodo eno, kakor sva ti in jaz, Oče, eno.” Ko izgubimo nekoga dragega, se lahko medsebojno tolažimo, kot je učil Jezus. A verjamem, da ni Jezus nikoli mislil, da bi ena oseba lahko nadomestila drugo.
Ljubljena oseba vam bo pustila za seboj veliko dragocenih spominov. Morda je bil svojstven obred, ki ga lahko ponovimo, da počastimo njegovo življenje. Prav tako lahko naredimo nekaj v njegov spomin, na primer posadimo drevo ali posvetimo knjigo. To delo je posvečeno moji ljubljeni mami, ki je pred kratkim umrla. Srečo imam, da me podpirajo prijatelji in družina, a jo vseeno zelo pogrešam. Nihče ne bo nadomestil izgubljene ljubljene osebe. Toda ljubezen ne more izginiti in ljubezen ne more umreti.
Mary Hunt, The Sacred Heart Messenger, november 2023
Preberi več
Molitev za praznovanje življenja naših pokojnih
November je mesec molitve za naše pokojne in praznovanja njihovega življenja. Spominjamo se tistih, ki so odšli pred nami. Imamo zakladnico lepih spominov od ljubečih družinskih članov in morda nekaj bolečih spominov o ločitvi in spravi; spomnimo se na šolo, sosesko in neštete majhne prijaznosti.
Ob smrti se lahko ozremo nazaj in ugotovimo, da so bile mnoge nepričakovane stvari v življenju koristne. Morda so nam prinesle srečo, četudi so bile takrat težke. Vera nam pri teh bolečih spominih na druge pomaga – ne glede na to, ali jih pogrešamo ali obžalujemo kakšen del našega odnosa z njimi. Zdaj so pri Bogu in v polnosti ljubezni, morda s kesanjem za napake, grehe in pomanjkljivosti. Z Bogom bomo v večnosti najboljši.
Priljubljeno pogrebno besedilo je “čas za vse” iz Pridigarja. Ure naše smrti ne izberemo mi. Ne gre za to, da bi Bog načrtoval datum smrti, temveč za to, da ima telo svojo ‘uro’, ki traja le določen čas. V tem času je Bog blizu, zelo blizu, da nas sprejme v svoj dom.
Pogrebna liturgija se z zahvalo spominja človekovega življenja. Vendar se sooča tudi z vprašanjem – kje je zdaj? Vse, kar lahko rečemo, je, da bomo videli Boga iz oči v oči in se na nek skrivnosten način združili z vsemi, ki smo jih poznali in ljubili na tej zemlji.
Na pogrebu lahko vsak od nas odnese nekaj, kar je dobil od pokojnika, ki ga je poznal – njegovo pomoč, molitve, ljubezen. Tudi v žalosti lahko iz pogrebnih obredov odidemo. Odgovorimo si na vprašanje: “Kako je ta oseba izboljšala moje življenje?”
Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, november 2023
Preberi več
Življenje v občestvu z drugimi
Daj nam oči, da bomo videli najgloblje potrebe drugih.
Daj nam srca, polna ljubezni do sosedov in tujcev, ki jih srečujemo.
Pomagaj nam razumeti, kaj pomeni ljubiti druge, kot ljubimo sebe.
Nauči nas skrbeti krepiti bolne.
Napolni nas z velikodušnostjo, da bomo nahranili lačne in napojili žejne.
Naj bomo zdravilna navzočnost tistim, ki so šibki in utrujeni. Sprejmimo jih in bodimo prijazni do njih.
Ko se nam ponudi priložnost, naj ne pozabimo prisluhniti ter ponuditi roko in srce za pomoč.
Daj nam razumevajoče srce, ko se ne strinjamo. Naj ne bomo nikoli nestrpni do drugega.
Navdihni nas, da se potrudimo in vključimo tiste, ki so neznani in neopaženi.
Pomagaj nam, da bomo odprti za vse, ki prihajajo na naša vrata.
John Cullen, The Sacred Heart Messenger, avgust 2023
Preberi več
Darovanje svetišča
Prevladuje razprava o beguncih, ki so prišli nezakonito; o tem, ali si zaslužijo – ali so upravičeni – do sredstev. Taka razprava lahko vodi do močnih besed, ki izkoriščajo delitve med ljudmi ter spodbujajo njihov strah in sovraštvo. Tako uspevata populizem in ekstremizem.
Zgodba o dobrem Samarijanu nam postavlja vprašanja o tem, kdo smo in kam v to zgodbo se umeščamo. Navdaja nas z neprijetnim občutkom, da bi lahko bili katerikoli ali vsi liki v zgodbi. Smo ljudje, ki najdemo lahka in včasih verska opravičila, da ne naredimo tistega, kar se od nas zahteva. Smo ljudje, ki jih nasilni in nesmiselni svet zapušča nemočne ob cesti. Smo ljudje, ki lahko tako kot prezirani Samarijan tujcu ponudimo sočutje, prijateljstvo in gostoljubje.
Vabljeni smo, da kot tujci dobrodošlo sprejemamo druge! Pomeni, da bomo deležni nepričakovanega gostoljubja tujcev, ki so hkrati naši sosedje.
Darovanje svetišča je bila služba, ki je zaznamovala Cerkev. danes bi jo bilo potrebo oživiti. Nihče se ne bi smel čutiti izključenega iz naše Cerkve. Darovanje svetišča je zvesto pričevanje o sporočilu in poslanstvu Cerkve. Je sinodalni način zvestobe, upanja in ljubezni. To pomeni, da moramo priti v stik z drugimi, ki jih morda ne razumemo in jih verjetno ne maramo – morda se nam zdijo celo škandalozni ali grozni.
John Cullen, The Sacred Heart Messenger, julij 2023
Preberi več
Širši pogled
Prijatelj s terminalno diagnozo je rekel, da bo zdaj zaposlen s pomembnim opravilom: z umiranjem, z zapuščanjem vsega, kar ga veže in poskrbeti za nedokončana dela svojega življenja in odnosov. Postajati starejši ne pomeni sedeti na kavču v copatah in kaditi pipo. Staranje prinaša nekaj resnega dela, za katerega v mladosti nismo bili pripravljeni.
Metulj nas glede tega lahko veliko nauči. Ko leti po gozdu, kjer se je izlezel in se spremenil, je njegov pogled obrnjen navzdol. Tam vidi svoje potomce, ki v obliki gosenice lezejo po vejah ne vedoč kaj jih čaka. Vse to je vezano na hranjenje in samoobrambo. Metulj vidi širšo sliko. Ve, da življenje gosenice ni konec zgodbe. Po trenutku največjega obupa ve, da se bo zgodilo nekaj presenetljivega.
Ko vidiš širšo sliko se vse spremeni. Veš, da vse mine, a človeška duša preživi. Vidiš življenje v drugi perspektivi. Gledaš skozi oči mistika. Tvoja zmožnost videti širšo sliko lahko pomaga mladim, ki so ti blizu, da vidijo dalj od minljivih bitk svojega življenja.
Ko je Simeon gledal otroka Jezusa je rekel, da je pripravljen za pot, ki je bila uresničenje božje želje. Tako kot Simeon si tudi ti splezal na svojo goro življenja. Lahko vidiš širše obzorje, z lepotami in slabostmi. Videl si moč Boga, ki deluje v tvojem življenju. Tudi ko se približuješ odhodu od vsega, kar poznaš in ljubiš, si kakor razvijajoči se metulj na pragu spremembe
Margaret Silf, The Sacred Heart Messenger , december 2023
Preberi več
Vera se pokaže na različne načine
Ob branju članka o poslednji sodbi se je osemdesetletna žena spraševala: “Če mi je Bog odpustil, zakaj potem obstaja sodba?” Razumel sem njeno vprašanje. Po svobodni teološki interpretaciji sem dejal, da je sodba po smrti namenjena temu, da nam Bog ponovno reče, da nam je odpuščeno. Hkrati nas opomni na dobro, ki smo ga storili in želeli storiti. Njen odgovor je bil: “To je tolažba za enkrat krščene, ki so odpadli”. Morda ni mislila nase, temveč na svoje otroke, ki večinoma niso obiskovali cerkve? Mislim, da je tako. Za verskimi vprašanji mnogih ljudi se pogosto skriva skrb za druge.
Mnogi starši in stari starši so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja vere pri svojih otrocih in vnukih. To je globoka žalost za generacijo, ki se je po svojih najboljših močeh trudila posredovati vero in prakso. V pomoč jim je nekaj modrosti: “Naj Bog poskrbi zanje, saj jih ima rad še bolj kot vi”; “Vsakdo najde svojo pot do Boga in v življenju”; “Njihova vera bo prišla ob svojem času”. Tolažilno je pomisliti, da starši prenašajo veliko dobrote – dobroto, ljubezen do ubogih, molitev, skrb in sočutje -, čeprav se vera mlajše generacije morda izraža drugače.
Marija in Jožef sta se spraševala, kaj se je zgodilo, da je Jezus pobegnil in ju pustil v skrbeh. Njegov odgovor je bil: “Moram se ukvarjati s svojim očetom”. Ta odgovor je pomemben tudi za nas. Mnogi ljudje se ukvarjajo z očetovimi opravki na drugačen način kot jaz ali kot starši. Pomembno je, da se nekako, nekje, ko poskušamo živeti dobro življenje, ‘ukvarjamo s svojim očetom’!
Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, januar 2021
Preberi več
Bodite kot sv. Frančišek Asiški
Praznik sv. Frančiška Asiškega praznujemo 4. oktobra. Ta praznik zaznamuje konec sezone stvarjenja in nas vabi k praznovanju zavetnika ekologije. Sv. Frančišek je bil mistik, ki nas “zvest Svetemu pismu vabi, naj na naravo gledamo kot na veličastno knjigo, v kateri nam govori Bog in nam daje vpogled v svojo neskončno lepoto in dobroto” (Laudato Si’, 12).
Sveti Frančišek se je zavedal, kako globoko je vse povezano, zato je zelo dobro razumel to, kar danes imenujemo integralna ekologija. Tako kot je Jezus veliko časa preživel v naravi, kjer je razmišljal o vrabcih (Lk 12,6) in najmanjših semenih (Lk 17,5), je tudi sveti Frančišek živel v popolni harmoniji s stvarstvom. Pokazal nam je, da je skrb za stvarstvo neločljivo povezana s skrbjo drug za drugega, s pravičnostjo za uboge in našim notranjim mirom. Ker je videl, da je vse povezano, je to vizijo živel radostno in z odprtim srcem. Zaradi tega je bi (in je še danes) sv. Frančišek močno ljubljen. On nas popelje v bistvo pomeni biti človek, in nas vabi k globokemu notranjemu spreobrnjenju: “Tako kot se zgodi, ko se v nekoga zaljubimo, je Frančišek, kadarkoli je pogledal v sonce, luno ali najmanjšo žival, zazvenel v pesmi in pritegnil vsa druga bitja k svoji hvalnici” (Laudato Si’, 11).
Poklicani smo, da se tega zavedamo, da popravimo svoj porušeni odnos z naravnim svetom in drug z drugim. Poklicani smo, da se odvrnemo od uničevanja in z občutkom tesne povezanosti z vsem, kar obstaja, globlje poskrbimo za naš skupni dom.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Sacred Heart Messenger, oktober 2021
Preberi več
Hvaležnost
Hvaležnost je zelo obširn tema. Življenje je dragoceno darilo, ki ga moramo ceniti in v njem uživati. Poznam čudovito gospo, ki trdi, da je treba živeti s hvaležnim srcem. Vsako jutro in vsak večer se zahvali Bogu. Če bi le vsi lahko vsak dan živeli tako. Ne gre le za zahvaljevanje Bogu za njegov dragoceni dar, ki nam ga je namenil. Dobro je, da znamo ceniti stvari. To izboljša naš pogled na svet. Postanemo bolj pozitivni in vidimo še več dobrih stvari, ki nam jih je dal Bog.
Veliko stvari jemljemo za samoumevne, kar lahko privede do slabega rezultata. Živeti s hvaležnim srcem pomeni zavedati se, da nam je Bog dal vse in da želi, da smo srečni. To je dan, ki ga je ustvaril Gospod – veselite in radujte se.
Mary Hunt, The Sacred Heart Messenger, februar 2022
Preberi več