Upanje je Božji dar
Naše upanje izhaja iz dejstva, da je Jezus živ, z nami in na naši strani. Angel je rekel: “Ne iščite ga med mrtvimi.” Upanje ne prihaja iz nas. Je Božji dar, za katerega je treba moliti in ga sprejeti s hvaležnostjo. Upanje pomeni, da lahko ‘šelesti v temi’ in vemo, da nismo izgubljeni. Pomeni prekopavati vrt in biti prepričan, da bodo naslednje leto zrasle rastline. Pomeni gledati svoje otroke in uživati v prihodnosti, ki se razprostira pred njimi kot Božji dar. Pomeni biti prepričani, da ljubezen v zakonu raste ter da se življenje nadaljuje in razvija v naših srcih, tudi če ljubezen zbledi. To je upanje, ki ga delimo z ljudmi, ki neutrudno skrbijo za ljubljene osebe; za ljudi, ki ne obupajo nad sinom ali hčerko v zaporu. V življenju si lahko zamislimo še veliko drugih vrst upanja.
Naše upanje je trdno zaradi Jezusa. Imamo gotovost upanja, ker je bil on obujen od smrti in ker je z nami vse dni. Imamo gotovo upanje zaradi daru vere v nas in lahko z veseljem rečemo: “Srečni smo mi, ki nismo videli, a smo verjeli.” Nasmeh vstalega Gospoda Jezusa nam lahko nariše nasmeh na obraz.
Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, maj 2024
Milost naj bo
“Aurora Borealis, severni sij,” je rekla Anne. “Kako čudovito.” Razmišljal sem, kako bi njegovo veličastnost izrazil z besedami. Ona tega ni potrebovala. “Pusti mi čar,” je odvrnila. Spomnila me je na materin odziv na moj poskus razlage, zakaj rastlina ob zahodu dvigne svoje liste v hvalo. “Moli,” je rekla. “To je dovolj”. Dobra sporočila obeh, saj sta me poslali nazaj k viru našega lastnega – najboljšega odziva, namreč k čudenju in hvaljenju. In čudovito se ne sme nikoli podrediti nobeni besedi. Na primer, stojimo pred sončnim zahodom in rečemo: ‘Ah’, ker je to resnično trenutek občudovanja. In če že moramo poseči po besedi, naj bo to ‘milost’! Pravzaprav je bila ta beseda najboljši zaveznik sv. Pavla, ko je pisal o veseli novici, ki je bila zanj vsa milost. Podeljena je bila milostno. V tistih, ki so jo slišali, je vzbudila strune hvaležnosti. Enako je tudi Gerard Manley Hopkins poudaril, da skrivnosti utelešenja – Boga, ki je vedno onkraj nas, ki v Jezusu vstopa v naš krvni obtok – nikoli ni mogoče zreducirati na “enačbo v teologiji”. Namreč, čudenje “razburi um do stanja, ko je pripravljen, a trepeta”. Trepet.
Enako govorimo o “podnebnih spremembah” ali “globalnem segrevanju”. Ne razumemo, kaj to pomeni – razen če moramo hoditi vsak dan dlje po vodo; če smo izgubili dom; ali če smo kot rejci severnih jelenov videli, kako so naši severni jeleni padali skozi tanjši led.
Hugh O’Donnell SDB, The Sacred Heart Messenger, junij 2024
Biti povezani
Razmislek v tem tednu in vsakdanja molitev:
Molitev ni prirojena. Je nekaj, česar se lahko naučimo. Na srečo se nam je ni treba učiti sami. Kristjani molijo že dva tisoč let. Razvili so veliko znanja. Če iščeš načine, ki bi ti pomagali pri molitvi, je dobro, da se pustiš navdihniti.
Obstaja toliko različnih načinov molitve, kolikor je ljudi. Nekateri ljudje raje molijo z besedili iz Sv. pisma, nekateri brez. Drugi radi molijo brez besed. Molimo lahko sami ali z drugimi, v mirnem, osamljenem kraju ali sredi mestnega vrveža. Nekateri radi molijo dolgo časa. Za druge je bolje, če je molitev krajša. Dober način molitve je način, ki vam v tistem trenutku pomaga živeti bolj povezani z Bogom. To se lahko sčasoma spremeni. Kar vam danes pomaga priti do Boga, morda jutri ne bo več tako dobro delovalo. To ni nenavadno, saj isto velja za večino človeškega življenja.
Nicolaas Sintobin SJ, Ali je Jezus res obstajal? in 51 drugih vprašanj
Preberi več
Goreči premog
Obstaja priljubljena pridigarska zgodba, ki se glasi takole: član neke župnije, ki je prej redno obiskoval mašo, je nenadoma prenehal hoditi k njej. Po nekaj tednih se je duhovnik odločil, da ga bo obiskal. Bil je hladen večer in duhovnik je našel moškega samega doma. Sedel je pred gorečim ognjem na premog.
Mož je uganil, zaradi česa je prišel župnik. Pozdravil ga je, ga odpeljal do velikega stola ob kaminu in počakal. Župnik se je udobno namestil, a ni rekel ničesar. V težki tišini je sedel in gledal v ogenj.
Po nekaj minutah je duhovnik vzel klešče za ogenj, previdno vzel iz ognja svetel goreč premog in ga postavil na drugo stran ognjišča, oddaljeno od drugih. Nato je sedel nazaj na stol in molčal še naprej. Oba sta opazovala oglje. Plamen premoga se je postopoma zmanjševal, za trenutek je zažarel, nato pa je ogenj ugasnil. Kmalu je bil hladen in mrtev. Duhovnik je ponovno vstal, dvignil mrzli in mrtvi kos oglja ter ga vrnil na sredino ognjišča. Takoj je spet zažarel s svetlobo in toploto gorečega oglja okoli njega.
Morala je bila preprosta. Ena sama gruda premoga ne more goreti sama; za ogenj, ki ne ugasne, je potrebnih veliko grud premoga. Noben kristjan ne more dolgo goreti za Boga brez stalne podpore preostale Cerkve.
Paul O’Reilly SJ, Upanje v vseh stvareh
Preberi več
Kaj je to, kar želiš?
Jezus v evangelijih pogosto postavlja vprašanje: “Kaj hočeš?”. Odgovor ljudi na to vprašanje pokaže, katere so njihove prednostne naloge. Ko je Jezus to vprašanje zastavil slepemu, je ta odgovoril: “Daj, da bom spet videl”. Ko je Jezus na začetku Janezovega evangelija postavil vprašanje učencem Janeza Krstnika, so mu odgovorili: “Kje stanujete?” V obeh primerih se je Jezus odzval na odgovor, ki ga je dobil na vprašanje. Ko pa je isto vprašanje zastavil materi dveh od dvanajsterih, Jakoba in Janeza, se ni mogel odzvati na odgovor, ki ga je dobil. Odgovor, ki ga je dala mati, je razkril, da je bil njen glavni cilj ta, da bi njena sinova v Jezusovem kraljestvu imela status in zasedala častne položaje. To je pomenilo napačno razumevanje narave kraljestva, ki ga je Jezus prišel oznanjat. Prav v trenutku, ko je bil Jezus brez vsakršnega statusa in časti, ko je visel na rimskem križu, je bil javno razglašen za kralja. To je bilo mišljeno v posmeh. Ironično pa je bilo, da je bila na ta način razglašena resnica. Jezus je v trenutku največje sramote in ponižanja najbolj polno razkril Božje kraljestvo ljubezni. Jakob, Janez in drugi učenci so morali vedeti, da so se pridružili kraljestvu, ki ni kraljestvo tega sveta. Jezusa ni bilo mogoče najti med ‘vladarji’ in ‘veljaki’, ki ‘gospodujejo’ nad svojimi podaniki in ‘dajejo čutiti svojo oblast’. Njegova avtoriteta se ni kazala v tem, da bi mu služili, ampak v samoizpraznjenem in ljubečem služenju drugim. Enako velja za vse, ki bi bili njegovi učenci. Jezusovo delo danes ostaja prinašanje Božjega kraljestva na zemljo in ne gradnja drugega zemeljskega kraljestva.
Martin Hogan, Beseda je svetilka na moji poti
Preberi več
Iskalci
Modri možje so bili verjetno perzijski zvezdogledi in filozofi. Najpomembnejše pa je to, da so bili iskalci. Na nebu so iskali znak v zvezdah, ki bi napovedal rojstvo mogočnega kralja. Bili so pozorni na znamenja svojega časa. Mi ne poznamo podrobnosti o njihovi veri in to niti ni pomembno, saj je zgodba o Modrih v resnici zgodba vseh ljudi, vseh kultur, vseh držav in vseh ver, ki se odpravijo na pot iskanja Boga.
Prihod Modrecev v Betlehem je trenutek velikega veselja in milosti, ko so “ob vstopu v hišo zagledali otroka z materjo Marijo; pokleknili so in ga počastili.” Boga najdemo v preprostih krajih. Imejmo pogum, da tvegamo in stopimo iz cone udobja na pot iskanja Jezusa kot so to storili Modreci. Oni niso vedeli, kaj jih čaka, a v berilu piše o njihovem veselju, ko so prišli v tisti kraj. Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: A Journey with the Gospels in the Year of Luke
Naj bodo naša srca Jezusova zibelka
Ob praznovanju božiča naj bodo naša srca odprta, da postanejo zibelka – prostor za sprejem in srečanje z Jezusom. Kaj to pomeni? Kaj začutimo ob poslušanju današnje božične zgodbe?
Morda smo kot pastirji, ki prekipevajo od veselja. Morda čutimo z Marijo, ki se sprašuje, kaj vse to pomeni. V resnici imamo prostor za oboje. Imamo globoko razumevanje Marije glede Jezusa, ko so pastirji morda šele na začetku te poti. Naša vera in odnos z Bogom se s časom spreminjata. Sreča in padci nas lahko v življenju presenetijo in morda gledamo na stvari na drugačen način. Ko se živahnost adventa konča, nas božič ustavi na naši poti. Daje nam čas za počitek in priložnost, da se zahvalimo božji zvestobi v našem življenju. To je tudi čas, da sedemo skupaj z Marijo, z njenimi zakladi in razmišljanji.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: Hietyty in John Thiety: A Journey with the Evangeels in the Year of Matthew (Potovanje z evangeliji v Matejevem letu)
Preberi več
Skrivnost
Za razmislek v tem tednu in za vsakdanjo molitev:
V verskem smislu Jožefa označujemo za vernega človeka, ki je spoštoval versko misel in prakso. Angelov obisk je preizkusil njegovo zvestobo Bogu in Mariji. Ni ju pustil na cedilu. Poklican je bil, da postane skrbnik Jezusa in Marije ter da najde nav način, kako biti dovzeten za Božjo skrivnost.
Skušnjava vere je, da stvari preveč potegne “navzdol”. Dobra vera naj bo odprta za skrivnost življenja; a vendar nas življenje izziva in kliče. Resnična vera je odprta za skrivnost. Potrebujemo cerkev, ki bo osvetljena z Božjo lučjo, kot je bil Jožef. Njegovo breme je izginilo, ko je bil dovzeten za Boga in je vzel Marijo domov za ženo – ne glede na to, kaj so si drugi mislili. To je Jožefovo sporočilo – Božja beseda, ki jo je angel v sanjah izrekel Jožefu je odprla velik, nov pomen v njegovem življenju. Naj to besedo sprejmemo kot osrednji del našega življenja in ko jo naslednjič srečamo, bo postala meso.
Donal Neary DJ, Gospel Reflections for Sundays of the Year A
Preberi več
Sprememba v srcu
Janeza Krstnika in njegovega sporočila ne najdemo po naključju prav v adventnem času. Morda nas njegov klic po kesanju ne preveč navduši, saj smo v tem času bolj praznično razpoloženi. A kesati se dobesedno pomeni “obrniti se” ali “vrniti se”. Ne pomeni, da smo premagani od občutka krivde, temveč je povabilo k spreobrnitvi. Naj zapustimo tisto, ker ne daje življenja in sprejmemo tisto, ki nam pomaga živeti v polnosti in bolj uravnovešeno. Na ta način pripravimo prostor za Kristusovo milost in ljubezen v božičnem času. Bolj smo ozaveščeni njegove ljubeče navzočnosti v naših srcih in v svetu, ki nas obkroža. To nas osvobaja in nam omogoči, da se v srcu zavežemo ljubezni in Jezusovemu rojstvu Priprava v teh tednih je pomembna in nas vodi v mnogo blagoslovov. Danes Janez vabi ljudi k spremembi srca.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: Hietyty in John Thiety: A Journey with the Evangeels in the Year of Matthew
Preberi več
Nositi Boga v sebi
Naše podobe Marije so s časom postale nekoliko prečiščene. To se je zgodilo deloma zaradi kulturnega dojemanja vloge žensk, pa tudi zaradi zgodovinske povezave med “svetostjo” in “čistostjo” žensk v cerkvenem izročilu. Vrnimo se k Marijinim koreninam, k njeni izvorni podobi pogumne, odločne, zadihane in navdušene mlade ženske, ki je hitela v Elizabetino hišo. Bila je noseča z Božjo obljubo, z veseljem. Nosila je Božjo besedo in jo posredovala naprej. Mnogi med nami so Mariji še posebej naklonjeni. Advent je idealen čas za razmislek o tem, kaj nas lahko Marija nauči kako biti učenec in ‘nosilec Boga’ (Theotokos). Bog od vsakega od nas želi, da imamo v sebi njegovo ljubezen in besede. Naš izziv je ustvariti prostor za Boga v vseh človeških doživetjih – v veseljih in porazih. Hodimo po stopinjah prve evangelistke, Marije. Prisluhnimo izkušnjam drugih žensk v naši Cerkvi in družbi, ki s svojo močjo in navdušenjem nadaljujejo nalogo širjenja Kristusa v svet in za svet.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: A Journey with the Gospels in the Year of Luke