Nov ogenj, ki je vzplamtel v nas
Velika noč nam govori, da nas je Kristus prišel rešit pred našimi najnižjimi začilnostmi. To je dar in izziv vstajenja. Evangeliji nam pripovedujejo, da so bili učenci kot skupnost razpršeni in osramočeni, zlomljeni in zmedeni. Na neki način smo tudi mi taki. Oni so bili obnovljeni za novo življenje besede in poslanstva.
Pri vstajenju gre za ozdravitev in obnovo poškodovanih, porušenih odnosov med Bogom in človeštvom ter med seboj. To se zgodi z elementi edinstvenega daru stvarstva, ki smo jih poškodovali in celo uničili.
Velika noč nam daje moč, nas navdihuje in v nas zaneti nov ogenj navdušenja. Tako postanemo evangelijska resnica in dokaz, ki ga oznanjamo in pričujemo o stalni navzočnosti vstalega Kristusa med nami – danes in vekomaj.
Velika noč je o tistem, ki je umrl zapuščen, “tako iznakažen je bil videti” (Izaija 53,14), kot so številni zavrnjeni in obubožani brezdomci in razseljeni ljudje, ki jih srečujemo danes. Gospod nam zdaj dela družbo pri naših križih, kljub strogi tišini, kjer šepetamo ali v tesnobi kličemo: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”
Tudi takrat, ko se zdi, da Bog molči in da je oddaljen, nam velika noč sporoča, da nismo sami, temveč smo skupaj deležni Gospodovega vstalega življenja.
John Cullen, The Sacred Heart Messenger, september 2023
Preberi več
Jezus je vstal
Aleluja! To je beseda, ki jo velikokrat slišimo v velikonočnem času, v katerega vstopamo. Aleluja je hebrejska beseda, ki pomeni hvalite Gospoda. To nam pove nekaj o usmerjenosti tega trenutka, za katerega sta značilna veselje in upanje. Jezus je vstal in nas vabi v novo življenje. Velikonočni dogodek razsvetljuje naša življenja kot posamezniki in skupnosti. Kliče nas, naj bomo luč za svet. Velikonočni čas traja od velikonočne vigilije do binkošti, torej petdeset dni. V tem letnem času se zavedamo znamenj novega življenja okoli nas. Dnevi so daljši in svetlejši, ptice pojejo, rože cvetijo. Novo življenje, ki vzklije iz zemlje, nas spominja, da je Bog vir vsega življenja in dobrote. Velika noč je čas novih začetkov.
Velikonočno sporočilo je namenjeno vsem. Nikoli ni prepozno za nov začetek. Dobra novica je, da je Jezus z nami. Prisoten je, ko molimo, ko se trudimo moliti, ko smo srečni in ko nas boli, v lepoti našega sveta, ki se vedno obnavlja, ter v dobroti in ljubezni, ki ju delimo z drugimi. Ko se prebijamo skozi ta novi letni čas, odprimo vrata in povabimo vstalega Jezusa, da vstopi.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: Hietyty in John Thiety: A Journey with the Evangeels in the Year of Matthew (Potovanje z evangeliji v Matejevem letu)
Preberi več
Blagor tistim, ki niso videli, a verujejo
Tomaž … hvala! Da si vnesel iskrenost v našo vero. On se ni pretvarjal, da je boljši od tega, kar je. Začel je z iskanjem dokazov in končal z veseljem do vere. Tomaž je zavetnik prehodov in korakov v veri. Vera je potovanje. On je svetnik vere v današnjem času. Skupnost je bila kraj, kjer je našel vero. Ko je poskušal biti sam, jo je izgubil. Nato se je vrnil v skupnost vere in se podal na življenjsko pot, ki ga je pripeljala do mučeništva v Indiji.
Kristusa je našel tudi v želji, da bi se dotaknil njegovih ran. Boga najdemo, ko se v ranah sveta dotaknemo njegovih ran. V verski skupnosti Cerkve lahko ohranjamo svojo vero. Tu raste tudi naša vera. Tomaž je iskal vero tako, da se je želel dotakniti Jezusovih ran. Ko ga je Jezus povabil, naj to stori, je ugotovil, da mu tega ni potrebno storiti. Vero je našel ob navzočnosti ranjenega Kristusa, in tam odkril svojo vero v Kristusovo slavo.
Enako lahko storimo tudi mi. To, kar je bilo rečeno Tomažu, je rečeno vsem nam: “Veruješ, ker me vidiš. Blagor tistim, ki niso videli, a verujejo”.
Donal Neary DJ, Gospel Reflections for Sundays of the Year A
Preberi več
Resničnost vstajenja
Ni lahko verovati v vstajenje. Pri skoraj vseh prikazovanjih sta prisotna nevera in dvom – tudi med ljudmi, ki so Jezusa dobro poznali. Hkrati pa so prav te neodločne priče oznanjale njegovo vstajenje.
Morda je to najmočnejši dokaz resničnosti vstajenja. Jezusovi učenci so bili pretreseni zaradi sramotnega neuspeha – kot se je izkazalo Jezusovo (in njihovo) življenjsko delo. Razbežali so se na vse strani. A kmalu zatem so isti ljudje z nepredstavljivo strastjo razglašali, da je njihov junak Odrešenik ljudstva. Niso več prikrivali njegove smrti na križu. Zdaj so jo oznanjali s ponosom. Med tema različnima trenutkoma so doživeli nekaj še bolj pretresljivega od katastrofe Jezusovega križanja: njegovo vstajenje.
Nicolaas Sintobin DJ, Ali je Jezus res obstajal? in 51 drugih vprašanj
Preberi več
Soočiti se s temo
Vsi imamo v življenju tudi temne trenutke. Ko se soočimo s temo in praznino ugotovimo, da naše težave pravzaprav nikoli niso celotna zgodba, četudi se nam zdijo velike in nepremostljive. Upočasniti svoj tempo ter ponovno vzpostaviti disciplino molitve in premišljevanja me pelje na kraj zdravljenja, daleč od kraja groze in propada. To je kraj srečanja z resničnostjo, torej srečanje z Bogom.
Na veliko soboto vsako leto nastopi tišina. Temen in prazen grob kriči tistim, ki se bojjijo konca: “Pridite, poglejte!” Zdaj razumem, zakaj so morali iti h grobu. Jezus jih je tudi v času velike bede učil, da moramo vsi h grobu – na temna in prazna mesta – čeprav nas to morda navdaja z grozo. Zakaj nas kliče tja? Ker bomo, ko bomo tam – soočeni s temo -videli, da v resnici sploh ni temno. Prihaja čudovita luč. Težave, celo smrt, niso konec. Vedno je obljuba po treh dneh.
Brendan McManus DJ in Jim Deeds, Izhod iz nereda
Preberi več
Velik skok v vero
Zgodbo o oznanjenju poznamo tako dobro, da Marijino vero razumemo kot samoumevno. Pozabimo, da je Gabrielovo sporočilo Mariji odprlo novo, široko obzorje. Ni ji dal nobenih človeških zagotovil; ni ji ponudil znane ali varne poti naprej. Popeljal jo je popolnoma izven njej domačega območja. Vse v tej izjemni dogodivščini je zahtevalo velik poskok vere. Že tako je bilo težko sprejeti, da ji govori angel; še težje je bilo verjeti, da bi devica lahko spočela, a kdo bi si lahko predstavljal, da bi lahko katera koli ženska postala Božja mati! Gabriel ji je ponudil sliko, ki je mejila na absurd. Marija ni nehala razmišljati o popolni neverjetnosti tega, kar ji je napovedal. Če bi to storila, najverjetneje ne bi hotela verovati. Marija pa se je osredotočila na Boga. V Božjo moč in ljubezen je verjela dovolj, da je sprejela sporočilo, ki ji ga je sporočil Gabriel. Z vsem srcem se je potopila v brezmejni Božji ocean, ko je rekla: “Glej, Gospodova služabnica, naj se mi zgodi po tvoji besedi” (Lk 1,38).
Thomas Casey DJ, Nasmeh veselja: Marija iz Nazareta
Preberi več
Žeja po vključenosti
Znan portret prikazuje Samarijanko, ki gleda v vodnjak in vidi svojo in Jezusovo podobo. V globini vodnjaka njenega življenja je prisoten Jezus.
V globini vodnjaka, ko smo v ljubezni, bolečini, smrti, odločitvi, veselju, najdemo Boga. Bog je blizu, ko smo blizu sami sebi – tudi v sramoti in grehu. Žejni smo smisla življenja, zavedanja, da smo popolnoma ljubljeni, skupnosti in druženja – in Bog nam vse to ponuja.
To je Božja ponudba – živa voda je Sveti Duh. Žejni smo vključevanja – učenci v tej zgodbi niso želeli, da bi se Jezus pogovarjal z žensko. Veliko religij tistega časa je ljudi ločevalo. V globini vodnjaka smo vsi enaki.
V vodnjaku najdemo Božje usmiljenje. Ko gremo v globino molitve in sebe, smo odprti za usmiljenje. Morda postavljamo pogoje Božjemu usmiljenju – naštejemo svoje grehe ali jih oštevilčimo. Na dnu vodnjaka je voda usmiljenja.
Donal Neary DJ, Gospel Reflections for Sundays of the Year A
Preberi več
Ljubiti kot ljubi On
Večina ljudi išče srečo. A če je sreča edini cilj našega iskanja, jo pogosto zgrešimo. Jezus namiguje, da sreča pride k tistim, ki iščejo nekaj drugega. Sreča pride k tistim, ki si prizadevajo služiti drugim, ali kot pravi Jezus: v dajanju je tisto, kar prejemamo. Jezusovo dejanje umivanja nog svojim učencem sporoča, da naše služenje drugim ne sme biti odvisno od njihovega odnosa do nas. Pri zadnji večerji je Jezus umil noge vsem svojim učencem, tudi Judu. Jezus je umil noge tistemu, ki je bil proti njemu. Kot Jezus izjavi v Lukovem evangeliju: “Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšna je to vaša zasluga?” Jezus izrazi vrsto ljubezni, ki je veliko globlja. Kliče nas, naj živimo na enak način, kot on. Daje nam Svetega Duha, da nam pomaga ljubiti na njegov način. Martin Hogan, The Word of God is Living and Active
Preberi več
Ljubi svojega sovražnika
“Ljubi svojega sovražnika” je za nekatere ljudi enostavno. Nekateri ne morejo živeti brez sovražnika. Naučijo hraniti se z negativnostjo. Predstavljajo si, da so drugi ljudje grozni, da jim primanjkuje osnovne dobrote. Ta stvaritev je pogosto plod njihove domišljije, a je potrebna za ohranjanje njihovega izkrivljenega občutka lastne vrednosti in zagona. Obožujejo prisotnost sovražnika, saj bi brez njega morali razmisliti o svojem srcu in duši. To pa je zanje pretežko. Sovražnik zagotavlja opravičilo za svetovni nazor, ki odvrača pozornost od osebne dobrote.
Jezus je trpel zaradi takih ljudi. Naredili so ga za sovražnika ljudi, da bi to ustrezalo zemeljskim oblastnikom. Naj bomo obvarovani pred takimi ljudmi in pred škodo, ki jo povzročajo. Srce je preveč občutljiv prostor, da bi ga zapravljali za takšno negativnost.
“Jezus je rekel: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” In razdelili so si njegova oblačila z žrebom.” (Lk 23,34)
Alan Hilliard, Poglabljanje v postnem času
Preberi več
Spreobrnjenje je občestvo z Bogom
Papež Frančišek je jasen povedal, da postno in vseživljenjsko spreobrnjenje “od nas zahteva vse”. Spreobrnjenje zahteva spremembo uma, srca in celo telesa – morda celo do te mere, da izgubimo svoje življenje. Vendar je bil papež Frančišek prav tako jasen, da nas spreobrnjenje ne bo stalo sreče in nas ne bo prikrajšalo za človeško izpolnitev. Sreča je odvisna od svetosti. Resnična človeška sreča potrebuje ozdravljenje in upanje, ki ju prinaša svetost; svetost nam pomaga postati popolnoma človeški. Ponujanje vsega ni le ena od možnosti, temveč je odpiranje uma, srca in telesa resnici, ljubezni in celovitosti. Cilj spreobrnjenja je občestvo z Bogom in z drugimi ljudmi. Spreobrnjenje je obračanje k svetosti, vrnitev, da bi prejeli ‘srečo, za katero smo bili ustvarjeni’. Svetost je znak pristne sreče.
Kevin O’Gorman, Journeying in Joy and Gladness : Knjiga: Post in veliki teden z Gaudete et Exsultate.
Preberi več