Molitev za praznovanje življenja naših pokojnih

November je mesec molitve za naše pokojne in praznovanja njihovega življenja. Spominjamo se tistih, ki so odšli pred nami. Imamo zakladnico lepih spominov od ljubečih družinskih članov in morda nekaj bolečih spominov o ločitvi in spravi; spomnimo se na šolo, sosesko in neštete majhne prijaznosti.

Ob smrti se lahko ozremo nazaj in ugotovimo, da so bile mnoge nepričakovane stvari v življenju koristne. Morda so nam prinesle srečo, četudi so bile takrat težke. Vera nam pri teh bolečih spominih na druge pomaga – ne glede na to, ali jih pogrešamo ali obžalujemo kakšen del našega odnosa z njimi. Zdaj so pri Bogu in v polnosti ljubezni, morda s kesanjem za napake, grehe in pomanjkljivosti. Z Bogom bomo v večnosti najboljši.

Priljubljeno pogrebno besedilo je “čas za vse” iz Pridigarja. Ure naše smrti ne izberemo mi. Ne gre za to, da bi Bog načrtoval datum smrti, temveč za to, da ima telo svojo ‘uro’, ki traja le določen čas. V tem času je Bog blizu, zelo blizu, da nas sprejme v svoj dom.

Pogrebna liturgija se z zahvalo spominja človekovega življenja. Vendar se sooča tudi z vprašanjem – kje je zdaj? Vse, kar lahko rečemo, je, da bomo videli Boga iz oči v oči in se na nek skrivnosten način združili z vsemi, ki smo jih poznali in ljubili na tej zemlji.

Na pogrebu lahko vsak od nas odnese nekaj, kar je dobil od pokojnika, ki ga je poznal – njegovo pomoč, molitve, ljubezen. Tudi v žalosti lahko iz pogrebnih obredov odidemo. Odgovorimo si na vprašanje: “Kako je ta oseba izboljšala moje življenje?”

Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, november 2023

Preberi več

Življenje v občestvu z drugimi

Daj nam oči, da bomo videli najgloblje potrebe drugih.
Daj nam srca, polna ljubezni do sosedov in tujcev, ki jih srečujemo.
Pomagaj nam razumeti, kaj pomeni ljubiti druge, kot ljubimo sebe.
Nauči nas skrbeti krepiti bolne.
Napolni nas z velikodušnostjo, da bomo nahranili lačne in napojili žejne.
Naj bomo zdravilna navzočnost tistim, ki so šibki in utrujeni. Sprejmimo jih in bodimo prijazni do njih.
Ko se nam ponudi priložnost, naj ne pozabimo prisluhniti ter ponuditi roko in srce za pomoč.
Daj nam razumevajoče srce, ko se ne strinjamo. Naj ne bomo nikoli nestrpni do drugega.
Navdihni nas, da se potrudimo in vključimo tiste, ki so neznani in neopaženi.
Pomagaj nam, da bomo odprti za vse, ki prihajajo na naša vrata.

John Cullen, The Sacred Heart Messenger, avgust 2023

Preberi več

Darovanje svetišča

Prevladuje razprava o beguncih, ki so prišli nezakonito; o tem, ali si zaslužijo – ali so upravičeni – do sredstev. Taka razprava lahko vodi do močnih besed, ki izkoriščajo delitve med ljudmi ter spodbujajo njihov strah in sovraštvo. Tako uspevata populizem in ekstremizem.

Zgodba o dobrem Samarijanu nam postavlja vprašanja o tem, kdo smo in kam v to zgodbo se umeščamo. Navdaja nas z neprijetnim občutkom, da bi lahko bili katerikoli ali vsi liki v zgodbi. Smo ljudje, ki najdemo lahka in včasih verska opravičila, da ne naredimo tistega, kar se od nas zahteva. Smo ljudje, ki jih nasilni in nesmiselni svet zapušča nemočne ob cesti. Smo ljudje, ki lahko tako kot prezirani Samarijan tujcu ponudimo sočutje, prijateljstvo in gostoljubje.

Vabljeni smo, da kot tujci dobrodošlo sprejemamo druge! Pomeni, da bomo deležni nepričakovanega gostoljubja tujcev, ki so hkrati naši sosedje.

Darovanje svetišča je bila služba, ki je zaznamovala Cerkev. danes bi jo bilo potrebo oživiti. Nihče se ne bi smel čutiti izključenega iz naše Cerkve. Darovanje svetišča je zvesto pričevanje o sporočilu in poslanstvu Cerkve. Je sinodalni način zvestobe, upanja in ljubezni. To pomeni, da moramo priti v stik z drugimi, ki jih morda ne razumemo in jih verjetno ne maramo – morda se nam zdijo celo škandalozni ali grozni.

John Cullen, The Sacred Heart Messenger, julij 2023

Preberi več

Širši pogled

Prijatelj s terminalno diagnozo je rekel, da bo zdaj zaposlen s pomembnim opravilom: z umiranjem, z zapuščanjem vsega, kar ga veže in poskrbeti za nedokončana dela svojega življenja in odnosov. Postajati starejši ne pomeni sedeti na kavču v copatah in kaditi pipo. Staranje prinaša nekaj resnega dela, za katerega v mladosti nismo bili pripravljeni.

Metulj nas glede tega lahko veliko nauči. Ko leti po gozdu, kjer se je izlezel in se spremenil, je njegov pogled obrnjen navzdol. Tam vidi svoje potomce, ki v obliki gosenice lezejo po vejah ne vedoč kaj jih čaka. Vse to je vezano na hranjenje in samoobrambo. Metulj vidi širšo sliko. Ve, da življenje gosenice ni konec zgodbe. Po trenutku največjega obupa ve, da se bo zgodilo nekaj presenetljivega.

Ko vidiš širšo sliko se vse spremeni. Veš, da vse mine, a človeška duša preživi. Vidiš življenje v drugi perspektivi. Gledaš skozi oči mistika. Tvoja zmožnost videti širšo sliko lahko pomaga mladim, ki so ti blizu, da vidijo dalj od minljivih bitk svojega življenja.

Ko je Simeon gledal otroka Jezusa je rekel, da je pripravljen za pot, ki je bila uresničenje božje želje. Tako kot Simeon si tudi ti splezal na svojo goro življenja. Lahko vidiš širše obzorje, z lepotami in slabostmi. Videl si moč Boga, ki deluje v tvojem življenju. Tudi ko se približuješ odhodu od vsega, kar poznaš in ljubiš, si kakor razvijajoči se metulj na pragu spremembe

Margaret Silf, The Sacred Heart Messenger , december 2023

Preberi več

Vera se pokaže na različne načine

Ob branju članka o poslednji sodbi se je osemdesetletna žena spraševala: “Če mi je Bog odpustil, zakaj potem obstaja sodba?” Razumel sem njeno vprašanje. Po svobodni teološki interpretaciji sem dejal, da je sodba po smrti namenjena temu, da nam Bog ponovno reče, da nam je odpuščeno. Hkrati nas opomni na dobro, ki smo ga storili in želeli storiti. Njen odgovor je bil: “To je tolažba za enkrat krščene, ki so odpadli”. Morda ni mislila nase, temveč na svoje otroke, ki večinoma niso obiskovali cerkve? Mislim, da je tako. Za verskimi vprašanji mnogih ljudi se pogosto skriva skrb za druge.

Mnogi starši in stari starši so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja vere pri svojih otrocih in vnukih. To je globoka žalost za generacijo, ki se je po svojih najboljših močeh trudila posredovati vero in prakso. V pomoč jim je nekaj modrosti: “Naj Bog poskrbi zanje, saj jih ima rad še bolj kot vi”; “Vsakdo najde svojo pot do Boga in v življenju”; “Njihova vera bo prišla ob svojem času”. Tolažilno je pomisliti, da starši prenašajo veliko dobrote – dobroto, ljubezen do ubogih, molitev, skrb in sočutje -, čeprav se vera mlajše generacije morda izraža drugače.

Marija in Jožef sta se spraševala, kaj se je zgodilo, da je Jezus pobegnil in ju pustil v skrbeh. Njegov odgovor je bil: “Moram se ukvarjati s svojim očetom”. Ta odgovor je pomemben tudi za nas. Mnogi ljudje se ukvarjajo z očetovimi opravki na drugačen način kot jaz ali kot starši. Pomembno je, da se nekako, nekje, ko poskušamo živeti dobro življenje, ‘ukvarjamo s svojim očetom’!

Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, januar 2021

Preberi več

Bodite kot sv. Frančišek Asiški

Praznik sv. Frančiška Asiškega praznujemo 4. oktobra. Ta praznik zaznamuje konec sezone stvarjenja in nas vabi k praznovanju zavetnika ekologije. Sv. Frančišek je bil mistik, ki nas “zvest Svetemu pismu vabi, naj na naravo gledamo kot na veličastno knjigo, v kateri nam govori Bog in nam daje vpogled v svojo neskončno lepoto in dobroto” (Laudato Si’, 12).

Sveti Frančišek se je zavedal, kako globoko je vse povezano, zato je zelo dobro razumel to, kar danes imenujemo integralna ekologija. Tako kot je Jezus veliko časa preživel v naravi, kjer je razmišljal o vrabcih (Lk 12,6) in najmanjših semenih (Lk 17,5), je tudi sveti Frančišek živel v popolni harmoniji s stvarstvom. Pokazal nam je, da je skrb za stvarstvo neločljivo povezana s skrbjo drug za drugega, s pravičnostjo za uboge in našim notranjim mirom. Ker je videl, da je vse povezano, je to vizijo živel radostno in z odprtim srcem. Zaradi tega je bi (in je še danes) sv. Frančišek močno ljubljen. On nas popelje v bistvo pomeni biti človek, in nas vabi k globokemu notranjemu spreobrnjenju: “Tako kot se zgodi, ko se v nekoga zaljubimo, je Frančišek, kadarkoli je pogledal v sonce, luno ali najmanjšo žival, zazvenel v pesmi in pritegnil vsa druga bitja k svoji hvalnici” (Laudato Si’, 11).

Poklicani smo, da se tega zavedamo, da popravimo svoj porušeni odnos z naravnim svetom in drug z drugim. Poklicani smo, da se odvrnemo od uničevanja in z občutkom tesne povezanosti z vsem, kar obstaja, globlje poskrbimo za naš skupni dom.

Tríona Doherty in Jane Mellett, The Sacred Heart Messenger, oktober 2021

Preberi več

Hvaležnost

Hvaležnost je zelo obširn tema. Življenje je dragoceno darilo, ki ga moramo ceniti in v njem uživati. Poznam čudovito gospo, ki trdi, da je treba živeti s hvaležnim srcem. Vsako jutro in vsak večer se zahvali Bogu. Če bi le vsi lahko vsak dan živeli tako. Ne gre le za zahvaljevanje Bogu za njegov dragoceni dar, ki nam ga je namenil. Dobro je, da znamo ceniti stvari. To izboljša naš pogled na svet. Postanemo bolj pozitivni in vidimo še več dobrih stvari, ki nam jih je dal Bog.

Veliko stvari jemljemo za samoumevne, kar lahko privede do slabega rezultata. Živeti s hvaležnim srcem pomeni zavedati se, da nam je Bog dal vse in da želi, da smo srečni. To je dan, ki ga je ustvaril Gospod – veselite in radujte se.

Mary Hunt, The Sacred Heart Messenger, februar 2022

Preberi več

Bodite hvaležni za naše vire prehrane

Veliko hrane zavržemo.

Kupujemo preveč.

Navdušeni smo nad ugodnimi ponudbami, kot “3 za ceno 2”.

Papež Frančišek tako piše o zavrženi hrani:

“Naši stari starši so se trudili, da ostankov hrane ne bi metali stran. Zaradi potrošništva smo se navadili na vsakodnevno zapravljanje hrane in nismo sposobni videti njene prave vrednosti … zavržena hrana je kot kraja z mize tistih, ki so revni in lačni – po podatkih agencije Združenih narodov za prehrano se vsako leto izgubi ali zavrže približno 1,3 milijarde metričnih ton (1,43 milijarde ton) hrane, kar je tretjina vsega, kar se proizvede za prehrano ljudi.

Tako kot Jezus je tudi papež Frančišek uporabil dramatičen jezik, da bi nekaj povedal. Opozoril nas je na nekaj, česar nočemo slišati. Ko zavržemo hrano, ne spoštujemo tega, kar nam daje Zemlja. Skrb za zemljo ne pomeni le okoljevarstva, temveč tudi zagotavljanje enakomerne porazdelitve zemeljskih virov in hvaležnost Zemlji za to, kar nam daje.

Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, september 2022

Preberi več

Deliti si in skrbeti za naš skupni dom

Vredno je raziskati bogastvo papeževega izraza za mater Zemljo – naš skupni dom. Beseda “dom” v nas vzbuja svet spominov in čustev. Če ste imeli srečno otroštvo, je dom kraj, do katerega čutite največjo naklonjenost: združuje dobre odnose s posebnostmi kraja, kjer ste začeli svoje življenje. Kot je dejal Elvis Presley, je dom tam, kjer je srce. To se ujema s pregovorom: “Za gradnjo hiše so potrebne roke, dom pa lahko zgradi le srce.”

Papež pravi:

Naš skupni dom je kot sestra, s katero delimo življenje, in čudovita mati, ki nas vabi v objem. (Laudato Si’, 1)

Težko si predstavljamo bolj srce parajoče ime za svet, kot je “naš skupni dom”. “Naš planet je domovina in človeštvo je eno samo ljudstvo, ki živi v skupnem domu” (Laudato Si’, 164).

Ponovno moramo odkriti to, kar so uživali naši predniki – globok in ljubeč občutek za odnos s planetom Zemlja in vsemi njegovimi prebivalci. Kot otroci smo si delili dom, ki je bil morda majhen; zdaj si delimo planet. Tako kot sv. Frančišek Asiški smo tudi mi danes zadolženi, da ga zaščitimo in popravimo.

Brian Grogan DJ, Finding God in a Leaf: Listi na listu: The Mysticism of Laudato Si’

Preberi več

Biti ‘domač’ s Sv. pismom

Ko smo žalostni ali v dvomih, vemo, da se lahko z zaupanjem obrnemo na Sveto pismo. Ko odpremo Sv. pismo in preberemo posamezne verze, ustvarjamo svoj osebni zemljevid prostorov, v katerih se počutimo domači z Bogom in s seboj. Ti prostori postanejo naš dom. Lahko jih obiščemo zjutraj, ali pa si v njih vzamemo miren odmor zvečer. Ti prostori postanejo kraji, kjer se ukoreninimo in rastemo. So kot rodovitno drevo iz prvega psalma, “katerega listje nikoli ne zbledi”.

Sv. pismo in evangeliji nas opominjajo, da nikoli ne odhajamo domov sami! Božja beseda je vabilo k pogovoru, besednemu ali tihemu. Pogosto nas ta pogovor pripelje v pestro družbo ljudi iz svetopisemskih zgodb.

Biti domač v Božji besedi nam omogoča, da najdemo samoto takrat, ko jo potrebujemo. Ponuja nam tudi zanimivo druščino ljudi, ki nas potolažijo, ko smo vznemirjeni, in zmotijo, ko smo preveč udobni.

Alan Hilliard, The Sacred Heart Messenger

Preberi več