Bodite hvaležni za naše vire prehrane
Veliko hrane zavržemo.
Kupujemo preveč.
Navdušeni smo nad ugodnimi ponudbami, kot “3 za ceno 2”.
Papež Frančišek tako piše o zavrženi hrani:
“Naši stari starši so se trudili, da ostankov hrane ne bi metali stran. Zaradi potrošništva smo se navadili na vsakodnevno zapravljanje hrane in nismo sposobni videti njene prave vrednosti … zavržena hrana je kot kraja z mize tistih, ki so revni in lačni – po podatkih agencije Združenih narodov za prehrano se vsako leto izgubi ali zavrže približno 1,3 milijarde metričnih ton (1,43 milijarde ton) hrane, kar je tretjina vsega, kar se proizvede za prehrano ljudi.
Tako kot Jezus je tudi papež Frančišek uporabil dramatičen jezik, da bi nekaj povedal. Opozoril nas je na nekaj, česar nočemo slišati. Ko zavržemo hrano, ne spoštujemo tega, kar nam daje Zemlja. Skrb za zemljo ne pomeni le okoljevarstva, temveč tudi zagotavljanje enakomerne porazdelitve zemeljskih virov in hvaležnost Zemlji za to, kar nam daje.
Donal Neary DJ, The Sacred Heart Messenger, september 2022
Preberi več
Deliti si in skrbeti za naš skupni dom
Vredno je raziskati bogastvo papeževega izraza za mater Zemljo – naš skupni dom. Beseda “dom” v nas vzbuja svet spominov in čustev. Če ste imeli srečno otroštvo, je dom kraj, do katerega čutite največjo naklonjenost: združuje dobre odnose s posebnostmi kraja, kjer ste začeli svoje življenje. Kot je dejal Elvis Presley, je dom tam, kjer je srce. To se ujema s pregovorom: “Za gradnjo hiše so potrebne roke, dom pa lahko zgradi le srce.”
Papež pravi:
Naš skupni dom je kot sestra, s katero delimo življenje, in čudovita mati, ki nas vabi v objem. (Laudato Si’, 1)
Težko si predstavljamo bolj srce parajoče ime za svet, kot je “naš skupni dom”. “Naš planet je domovina in človeštvo je eno samo ljudstvo, ki živi v skupnem domu” (Laudato Si’, 164).
Ponovno moramo odkriti to, kar so uživali naši predniki – globok in ljubeč občutek za odnos s planetom Zemlja in vsemi njegovimi prebivalci. Kot otroci smo si delili dom, ki je bil morda majhen; zdaj si delimo planet. Tako kot sv. Frančišek Asiški smo tudi mi danes zadolženi, da ga zaščitimo in popravimo.
Brian Grogan DJ, Finding God in a Leaf: Listi na listu: The Mysticism of Laudato Si’
Preberi več
Biti ‘domač’ s Sv. pismom
Ko smo žalostni ali v dvomih, vemo, da se lahko z zaupanjem obrnemo na Sveto pismo. Ko odpremo Sv. pismo in preberemo posamezne verze, ustvarjamo svoj osebni zemljevid prostorov, v katerih se počutimo domači z Bogom in s seboj. Ti prostori postanejo naš dom. Lahko jih obiščemo zjutraj, ali pa si v njih vzamemo miren odmor zvečer. Ti prostori postanejo kraji, kjer se ukoreninimo in rastemo. So kot rodovitno drevo iz prvega psalma, “katerega listje nikoli ne zbledi”.
Sv. pismo in evangeliji nas opominjajo, da nikoli ne odhajamo domov sami! Božja beseda je vabilo k pogovoru, besednemu ali tihemu. Pogosto nas ta pogovor pripelje v pestro družbo ljudi iz svetopisemskih zgodb.
Biti domač v Božji besedi nam omogoča, da najdemo samoto takrat, ko jo potrebujemo. Ponuja nam tudi zanimivo druščino ljudi, ki nas potolažijo, ko smo vznemirjeni, in zmotijo, ko smo preveč udobni.
Alan Hilliard, The Sacred Heart Messenger
Preberi več
Preko duhovnosti najti srečo
Ljudje si želimo sreče. Včasih jo iščemo na napačnih mestih. Na koncu iskanja se počutimo še bolj nesrečni kot na začetku. Včasih je prav napremišljena izbira tista, ki povzroči nadaljnjo osebno in skupnostno nesrečo. Ta rekreativna droga mi ne bo škodovala. To je le malo zabave. V redu sem, bom vozil. Človeške izkušnje potrjujejo, da smo najsrečnejši, kadar uporabljamo sočutje in velikodušnost v različnih, vsakodnevnih življenjskih okoliščinah. To storimo z vsemi “majhnimi, brezimnimi, nepozabnimi dejanji / prijaznosti in ljubezni” (William Wordsworth, “Tintern Abbey”), ki običajno zapolnijo velik del našega dneva. Pozornost do drugih spodbuja zadovoljstvo in mir, kar nas krepi za prejemanje radosti in prenašanje bremen žalosti. Neodgovorni dražljaji včasih veljajo za srečo. Vendar so običajno površinski in minljivi ter puščajo prazen odsev. Sreča je mir in zadovoljstvo, ki nam pomagata odgovorno vztrajati na začrtani poti. Površni občutki navdušenja hitro minejo. Razvijanje zdrave duhovnosti nam bo pomagalo najti trajni mir, saj pot do miru izhaja iz življenjske refleksije in učenja iz izkušenj, kaj resnično pomeni biti pristen. Če nimamo vsaj minimalnega vzorca razmišljanja, živimo površno.
Jim Maher DJ, Reimagining Religion: A Jesuit Vision
Preberi več
Čudesa vesolja
Modreci (sv. trije kralji) so znani tudi kot magi, iz grške besede magos. Prevedemo jo lahko astronom, čarovnik ali vizionar. Izraz magi je označeval skupino perzijskih ali babilonskih duhovnikov, ki so preučevali zvezde in planete, da bi razbrali pomen kozmičnih dogodkov. V zadnjih letih je bilo nastalo veliko teorij, ki pojasnjujejo pojav zvezde, ki so ji magi sledili do Betlehema, od Halleyjevega kometa (ki je bil viden okoli leta 12 pr. n. št.), nove zvezde do poravnave med Jupitrom in Saturnom. Znanstveniki stalno napredujejo v svojem znanju o vesolju, o zvezdah, planetih in galaksijah. Če bi najmanjši kovanec dvignili na del nočnega neba, bi lahko na površini, ki jo pokriva, našli svetlobo milijonov in milijonov zvezd, od katerih mnoge ne obstajajo več. V letih 2003-4 je Hubblov teleskop, ki je v orbiti okoli Zemlje, posnel tak košček neba. Hubblovo ultragloboko polje je posnetek majhnega območja vesolja v ozvezdju Fornax, ki vsebuje približno 10.000 galaksij. V vsaki od njih pa je 100 000 milijonov zvezd, kot je naše Sonce. Obsežnost našega vesolja je prevelika, da bi jo lahko dojeli.
Verujemo v Boga, ki je vse ustvaril od trenutka stvarjenja, ko se je začelo naše vesolje. Čudežna svetloba na nebu je mage vodila do luči sveta, upanja človeštva. To je pomembno, da slavimo.
Tríona Doherty in Jane Mellett, The Deep End: Hithty in Deep Deep: A Journey with the Sunday Gospels in the Year of Mark (Potovanje z nedeljskimi evangeliji v Markovem letu)
Preberi več
Prisoten drug za drugega in za Boga
Večkrat sem presenečen, ko vidim, kako se ljudje pozdravljajo pred začetkom maše. Zelo očitno je, da se veselijo srečanja.Če kdo manjka drugi vprašajo po njem in sprašujejo, če je v redu. Način pozdravljanja in sprejemanja ljudi jim lahko prinese blagoslov.
Marija je ob prihodu na Elizabetin dom v judovskem hribovju pozdravila Elizabeto. Zaradi tega pozdrava je bila Elizabeta napolnjena s Sv. duhom. Čudovito bi bilo, če bi vsi znali pozdraviti druge tako, da bi v njih zaživel Sv. duh. Ne le, da je Marijin pozdrav Elizabeti pomenil vir blagoslova – tudi Elizabetin pozdrav Mariji je bil vir blagoslova za Marijo.
S pozdravom Mariji, jo Elizabeta priznava za najbolj blagoslovljeno med vsemi ženami zaradi posebnega otroka, ki ga nosi v telesu in zaradi njene vere glede obljube, ki ji jo je Gospod izrekel po angelu Gabrielu.
To je bilo srečanje med dvema ženama, ki je obe približalo Gospodu. To je vzorec za nas. Naša poklicanost je, da smo navzoči za druge. Pozdravimo jih na način, ki jih približa Gospodu in ustvari prostor, da Gospod v njih bolj zaživi.
Martin Hogan, The Word in Near You, on Your Lips and in Your Heart
Preberi več
Pomagati trpečim
Nekoč sem bil ponosen lastnik mopeda, ki sem ga uporabljal kot poceni prevoz na delo v bolnišnico. Nekega lepega sončnega dne sem se kot običajno odpravil na delo. Naenkrat se je nebo odprlo in na popolnoma izsušen asfalt se je ulila neverjetna količina dežja.To je bila zelo nevarna situacija. Bil sem v velikem krožišču in kolo je zdrsnilo, mene pa je vrglo na tla. Obležal sem na tleh, nisem se mogel premakniti. Takrat se je približal avtomobil. Izstopila sta dva zdravnika, ki sta me pregledala in poklicala prvo pomoč. Meni je bilo nerodno priti v bolnišnico, na svoje delovno mesto, in povedati, kaj se je zgodilo. A oni so me obravnavali z vso prijaznostjo in skrbjo, začutil sem enako sočutje, kot ga namenjajo vsem ljudem okrog mene. Na srečo nisem utrpel večjih poškodb. Še isti dan sem bil odpuščen – in hvaležen, da sem živ.
Nekaj let pozneje sem se v Londonu znašel na kraju neke nesreče. Mladega dostavljavca pic je povozilo z motorja. Ni govoril angleško in je bil očitno v stiski. Poskušal sem ga potolažiti, ko smo čakali na reševalno vozilo. Ko so mu reševalci priporočili, naj gre v bolnišnico, je vstal in se spotaknil, motor pa pustil ob cesti. Sumil sem, da je bil morda to delavec brez dokumentov, ki se je bal, da bo izgubil službo ali da ga bodo deportirali. Srce me je bolelo zanj.
Velikokrat srečamo ljudi, ki so jih udarile hude izkušnje. Nekateri trpijo velike telesne bolečine, druge tlačijo temni oblaki žalosti – zaradi izgube, ki življenje oropa veselja. Gospodarska stiska in politični pretresi kratijo svetovni mir. Polagajmo svoje roke v poveličane Jezusove roke, da bomo okrepljeni z njegovo milostjo. Tako bomo lažje iztegniti roko prijateljstva vsem, ki trpijo.
s. Siobhan O’Keeffe, The Sacred Heart Messenger, januar 2023
Bog je vedno prisoten
Spomnim se, da sem med zaprtjem v času Covida obiskal starejšo žensko, ki je živela sama. Maši je sledila na prenosnem računalniku svoje vnukinje. Na obeh straneh zaslona je imela prižgano svečo in nekaj rož v vazi, “da bi počastila Gospodovo navzočnost v mojem domu in srcu,” je rekla. Njena otipljiva vera me je globoko ganila.
Ta dogodek me je spomnil, da je Gospodova navzočnost resnično v sredi naših besed, čaščenja in pričevanja. Njegova navzočnost je za tančico naših skrbi, bojev in dvomov. Preprosto in globoko Gospod je tam, za nas in z nami, kot nam je obljubil, da bo do konca dni. Vse, kar se v Cerkvi pomembnega zgodi, se začne z videnjem Gospoda med nami. On trpi in spreminja vse naše človeške dvome.
Gospod nam pravi,
“Če ne veste, zakaj je to pomembno,
Poiščite nekoga, ki to razume,
otroke, revne, pozabljene.
Učite se od njih.
Učili se boste od mene.
Našli boste življenjsko poslanstvo.
Našli boste počitek za svojo dušo.
Sedite in jejte.
John Cullen, The Sacred Heart Messenger, september 2023
Preberi več
Kako moliti
Naš odnos z Bogom vključuje celo življenje, a se še posebej izraža v molitvi. Ko se naše doživljanje samega sebe spreminja, se bo spremenil tudi odnos do Boga. Izkušnja Božje ljubezni lahko privede do spremenjenega odnosa z Bogom in posledično do spremembe v molitvi in občutenju samega sebe.
Če se naša podoba o sebi spremeni, se bo spremenila tudi naša podoba o Bogu in molitev, prav tako pa se bo spremenil tudi naš odnos do drugih. Vsi ti elementi so povezani in vplivajo drug na drugega. Opazovanje tega, kar se dogaja v nas, olajša gibanje kot odziv na Gospodovo delovanje. Molitev, ki je “resnična” in povezana z življenjem, nam bo pomagala odpreti vrata spremembam ali pa nam bo pomagala opaziti, kaj jo ovira. Odvračala bo največjo pozornost od nas samih in od tega, kako moramo biti ali kako bi morali biti v molitvi in v življenju. Potreben je čas, če želimo ustaviti prepričanje, da bo nekega dne “vse prav”. Še naprej moramo priznavati, da potrebujemo Boga, da mu dovoljujemo, da nas vodi.
Izgovarjati molitev ni isto kot moliti. Sčasoma lahko postanejo Božje želje v ospredju naše molitve in se manj osredotočamo na sebe. Vnašanje resničnih življenjskih vprašanj v molitev vključuje odprtje za spremembo v vseh tukaj obravnavanih odnosih – s samim seboj, Bogom in drugimi. Če opazimo spremembe v tem, kako doživljamo Boga, ali v našem občutku sebe kot ustvarjenega po Božji podobi, ali v sami molitvi, smo vabljeni, da jih povežemo med seboj. To nam odpira širšo razsežnost teh odnosov in bogastvo, ki ga vsebujejo. Povezava med molitvijo in življenjem postane očitnejša.
Michael Drennan DJ, See God Act: The Ministry of Spiritual Direction
Narava kot kraj svetosti
Vrtovi ponujajo vrsto možnosti za nadobudne mistike! To so varni kraji, kraji življenja, ki so polni lepote. Kjer je vrt, je tudi voda in živa bitja s svojo raznoliko lepoto. Charles Darwin, ki se ga spominjamo kot zagovornika evolucije, si je samega sebe predstavljal kot opazovalca narave. Večino svojega življenja je posvetil kontemplaciji najpreprostejših stvari. Svoje veliko delo Izvor vrst je zaključil z zapisom: „Zanimivo je kontemplirati kompleksnost brega …“. Ta skromni breg, ki ga je preučeval, je bil odet s številnimi rastlinami, s petjem ptic, letenjem žuželk in plazenjem črvov po vlažni zemlji. To ga je napeljalo k spoznanju, da so „vse te prefinjeno zgrajene oblike, ki so si med seboj tako različne in odvisne druga od druge … nastale zaradi zakonov, ki delujejo okoli nas“.
Poiščite svojo breg, razmislite o njem, premislite o njegovi zgodovini in o tem, kar vam želi povedati. Naj bo to vaš sveti kraj, kjer se boste zaljubili v naravo in njenega stvarnika. Naj preproga življenja zaživi pod vašim pogledom. Morda boste tako kot Darwin vzkliknili: “To je bil zame veličasten dan, kot da bi slepemu dali oči.”
Brian Grogan DJ, Finding God in a Leaf: The Mysticism of Laudato Si’