Vsak kristjan je vpleten v bitko, ki oblikuje njegovo življenje.

“To je boj proti skušnjavi zapiranja vase, da bi se Očetova ljubezen ne mogla naseliti v nas. Ko pa sprejmemo Gospoda, ki nas rešuje iz samozadostnosti, se odpremo celemu stvarstvu in vsem živim bitjem. Postanemo posredniki Očetovega življenja in ljubezni. Šele takrat se zavedamo, kaj življenje resnično je: dar Očeta, ki nas globoko ljubi in želi, da smo njegovi in da pripadamo drug drugemu.” Papež Frančišek

Odlomek iz predgovora papeža Frančiška h knjigi First Belong to God: On Retreat with Pope Francis Austen Ivereigh (str. 11)

Preberi več

Preoblikujem neuspeh

Od napak se je treba učiti in jih iz njih zrasti. To so priložnosti, da se kot ovca, morda ponižno, dokončno obrnem k Bogu. Poiščem odpuščanja ali moči, ki me bo neizogibno pričakala in mi pomagala, da nadaljujem po boljši poti. Ena najboljših najbolj znanih prilik, ki govori o neuspehu v Novi zavezi, je zgodba o marljivem sinu ali odpuščajočem očetu. Ko se neukrotljivi sin, ki je naredil res veliko napako, vrne k očetu in prosi za odpuščanje, prebiramo sledeč odziv očeta: “Padel mu je na vrat in ga poljubil.”

Kako čudovito je imeti Boga, ki nas objame in poljubi, ko se zmotimo in ga prosimo za odpuščanje! In kakšen je boljši način, da smo mu navzoči, kot to, da v našem življenju storimo isto drugim?

Odlomek iz Globlje v nered: Molitev v težkih časih avtorja Brendana McManusa DJ in Jima Deedsa (str. 25)

Preberi več

Spomni se, da si ljubljen…

V središču izkušnje duhovnih vaj je odnos z Jezusom in spoznanje, da je Jezus trpel in umrl prav zame. To spoznanje spremeni vse: da si ljubljen in da je zate celo vredno umreti, je osvobajajoče in preobrazbeno spoznanje. Včasih je potreben pomemben življenjski preobrat ali trenutek krize, da se zavemo tega osrednjega krščanskega spoznanja: da naša prizadevanja in ego imajo meje in da je svoboda popolno prepuščanje Bogu ljubezni.

Izvleček iz Brothers in Arms avtorja Brendana McManusa DJ (str. 71)

Preberi več

“To ni pravično”

Zaradi dogodkov po svetu se lahko velikokrat počutimo prestrašeni in nemočni. En človek sam ne more narediti veliko. Če pogledamo na svet z očmi prikrajšanih, revnih, ljudi na obrobju in tistih, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, je to že začetek. Ko sem šesto leto vodil romarje Quo Vadisa na tridnevni pohod po gorah, smo drug drugega razumeli, ne da bi o tem sploh govorili. “Jaz” še nisem tam, dokler ne bomo tam “mi” vsi. Ne glede na to, kako hiter ali športen je bil posameznik, tempo je bilo treba prilagoditi najšibkejšemu. Pogosto smo se ustavili in počakali na tiste, ki so zaostajali. Težko so premagovali strme odseke. Nadaljevali so šele, ko so si opomogli. Čeprav so bili močnejši občasno frustrirani, je bila ta vaja zanje neprecenljiva. Hodili smo kot skupnost v kateri ljudje skrbijo drug za drugega. Nismo tekmovali. Bili smo sočutno solidarni. Ta izkušnja odraža našo boljšo naravo.

Izvleček izReimagining Religion Jim Maher DJ (str.116)

Preberi več

Naključna razmišljanja

Ne jokaj predolgo, če se konča nekaj lepega ali umre dragi prijatelj. Veseli se in bodi hvaležen, da se je lepo zgodilo.

Izvleček izRandom Reflections Des O’Donnell OMI (str.49)

Preberi več

Nasveti za učenje iz svojih občutkov

Razlikovanje izvira najprej iz lastnih občutkih. Gre za to, kar odkriješ v svojem srcu, ne v srcu sosedov, staršev ali prijateljev. Dragoceno je, da veš, kaj čutijo ljudje, ki te imajo radi, kaj menijo o tvojih dejanjih in o tem, česar ne narediš. Pomembno pa je, da razlikuješ med svojimi željami in njihovimi željami. Njihova čustva so lahko dragocen podatek zate. Edini kraj, kjer pa se vse te informacije povežejo, je tvoje srce. Gre se za tvoje življenje.

Izvleček izLiving with Ignatius: On the Compass of Joy Nikolaas Sintobin (str. 85-86)

Preberi več

Ignacijanski način

Ignacijanski način temelji na preprostem spoznanju, da naše izkušnje imajo pomen, zlasti naša notranja razpoloženja in globoka doživetja. Da pa lahko vidimo jasno, se moramo znati ustaviti in razmisliti o prehojeni poti. Videti jasno nam pomaga najti smer oziroma pot naprej. To je tako, kot da bi na naši poti prišli na nek vrh, kjer lahko vidimo svojo prehojeno pot in lahko jasneje načrtujemo prihodnost. Ključno je, da stopimo iz svoje glave, da se izognemo tesnobi, ustaljenim vzorcem in idejam. Oddaljimo se od svojega ega ali egocentričnosti in se premaknemo k svojemu najboljšemu jazu, ki ga želi Bog. To ni tako preprosto, kot se zdi. Ego ima namreč močno obrambo in se upira poskusom, da bi se ga rešili. Svoboda je mogoča le, če se povežemo z višjo ljubeznijo. Potovanje Camino je organski proces opuščanja starega življenja in vzorcev ter pot prebujanja v novo resničnost.

Izvleček izContemplating the Camino: An Ignatian Guide Brendan McManus DJ (str. 8-9)

Preberi več

Vedno pripravljeni pomagati

Bog nam je vedno pripravljen pomagati. Pred Bogom moramo najprej izpovedati svojo hvaležnost in ljubezen. To mora biti naše izhodišče in ne le izhodišče, temveč stalna referenca v našem življenju. Kot pravi sveti Pavel v svojem prvem pismu Tesaloničanom: “Zahvaljujte se v vseh okoliščinah” (1 Tes 5,18).

Drugače povedano: zahvaljujte se tudi v težkih trenutkih, v izzivih in v trenutkih, ko se zdi, da nimate dovolj sredstev za rešitve. Pod navidezno težkimi razmerami se skriva milost.

Izvleček iz The Mindful Our Father Thomas G. Casey DJ (str: 102-103 )

Preberi več

Človeški razvoj in molitev

Čeprav imajo naša življenja skupne značilnosti, vemo, da ima vsak človek tudi individualne značilnosti in edinstveno zgodbo. Kot ljudje smo nadarjena, četudi omejena bitja. Naše posebnosti, izvor in način, kako smo bili vzgojeni, vplivajo na nas. Naša verska vzgoja ima pomembno vlogo pri usmeritvi in določanju življenjskih ciljev. Izzivi prihajajo z različnih strani, tako znotraj kot zunaj nas samih. Dobro se, da se spomnimo, da je Jezus v času svojega služenja srečal ne le odprtost in dovzetnost, temveč tudi slepoto in odpor. Odziv na njegov klic ni bil vedno hiter in velikodušen.

Izveček izSee God Act: The Ministry of Spiritual Direction Michael Drennan DJ (str: 33 )

Preberi več

Najpomembejše naj bo na prvem mestu

Podoba sestavljanke pomaga, da si bolje predstavljamo, kaj je življenje. Vsak posamezen kos ima neprecenljivo vlogo. Nadomestnih delov ni. V življenju me ne more nadomestiti noben nadomestni igralec. Kot soustvarjalci z Bogom sodelujemo tako, da se ‘odtujimo’. Zavedamo se, kdo smo, da omogočimo celoto sestavljanke s svojim edinstvenim prispevkom, kot si jo je zamislil Bog. Novi Jeruzalem, novi red stvarstva, bo vzpostavljen šele, ko bodo vsi deli skupaj. Božje kraljestvo je med nami, a čaka, da bo popolno. V očeh Boga nismo le pasivni prejemniki. Bog želi, da vsak od nas odigra vlogo, ki mu je bila dodeljena, in sicer tako, da smo zvesti svojemu resničnemu jazu. Zato je tako pomembno, da spoznamo, kaj nas v resnici vodi.

izveček izPathways to a Decision with Ignatius of Loyola Jim Maher DJ (str.24)

Preberi več