Obstaja ena krščanska duhovnost ali jih je več?
Sočutje, ki ga vidim v Jezusovi osebi in služenju, me lahko tako prevzame, da postane temelj moje duhovnosti. Celo moje življenje postane izraz sočutja, ki gre skozi mene. Vpliva na vse moje odločitve. Morda pa te bo zgodba o bogatem mladeniču navgovorila in odprla nove izzive. Zaradi tega posebnega odziva boš morda sprejel duhovnost na preprost način. V svojem življenje se zgleduj po ubogem Jezusu, ki se je ‘izpraznil in sprejel podobo sužnja’ (Flp 2,7). Različni odzivi na evangelij, ne pomenijo, da ga kateri od nas živi bolj pristno kot drugi. Vendar pa vsak od nas izbira – ali je bil izbran! – da živi eno krščansko duhovnost na poseben način in s svojevrstnim poudarkom.
Izvleček iz God Ever Greater: Exploring Ignatian Spirituality Brian O’Leary DJ (p.25)
Preberi več
Preprosto, ali me ljubiš?
Zelo mi je pomagalo, ko je papež Frančišek v knjigi Veselje evangelija (št. 6) zapisal: “Ko vse je povedano in storjeno, sem neskončno ljubljen”. To je pomembna definicija o tem, kako me ti vidiš, Gospod. Pomeni, da četudi sem te nekoč razočaral, si ti zadovoljen z menoj – s takim, kakršen sem.
Tako kot me sonce greje, ne da bi jaz odločal o tem, se tudi tebi ni treba odločati, ali me boš ljubil: to preprosto storiš! Pogosto bi raje videl, da se ti ne bi vpletal v moje življenje. Toda če verjamem, da je tvoja ljubezen do mene brezpogojna, popolna, kot toplota sonca, lahko premagam vse, kar mi pride na pot. Preprosto, ti me ljubiš!
Izvleček izI Am Infinitely Loved: A Month of Meditations Brian Grogan DJ (p.8)
“To je Jezus, judovski kralj.
Ob treh popoldne je nastopila tema in velik potres. Zdelo se je, kot da se tresejo sami temelji pekla, toda moč Kristusove ljubezni je bila nepremagljiva in neuničljiva. Velikonočno veselje je bilo še pred nami, a na veliki petek je bila zmaga že osvojena. V občestvu Kristusovega trpljenja za nas je naše odrešenje, zato globoko premišljujmo o besedah, ki smo jih prejeli od njega v času njegovega trpljenja. Če odvrnemo pogled od križa, smo izgubljeni; če ne razmišljamo o razsežnosti zastonjske daritve njegovega življenja, potem ne bomo nikoli prišli na križ z njim. Življenje bomo preživeli v nepomembnih dejavnostih. Celotna naša vera je odvisna od dogodkov tega dne; vse drugo prispeva k našemu odrešenju, a Jezusov križ je v središču. Jezus je vztrajal do konca in ni odločil, da stopi s križa. To je razlog, zakaj kristjani živijo tako, kot živijo, in spoštujejo simbol križa kot najmočnejši in osrednji opomnik njihove vere. Zaradi tega se na veliki petek milijoni kristjanov zberejo ob vznožju križa.
Izvleček izChrist’s Seven Words from the Cross John Mann (uvod)
Preberi več
Radost pripadnosti
Pot v boljšo prihodnost, v prihodnost, ki jo Bog želi za nas, se začne v človeškem srcu, v našem hrepenenju po pripadnosti. Njegove želje so pot do rešitve težav, tako naših kot težav tega sveta. Da obnovimo vezi, ki nas povezujejo ter da poživimo in sprejmemo dar, ki je naše življenje in naš svet, moramo najprej spoznati in doživeti Darovalca, ki je že tukaj in nas čaka. Najboljši priročnik za to so Ignacijeve Duhovne vaje, najboljši duhovni vodnik v današnjem času pa je Frančišek, prvi jezuitski papež v zgodovini.
Izvleček iz First Belong to God : On Retreat with Pope Francis Austen Ivereigh (str.15)
Preberi več
Razberimo ta trenutek…
Manjkala je “blagoslovljena zavest, da smo del drug drugega, da smo drug drugemo bratje in sestre”, kot je pojasnil Frančišek v Fratelli Tutti (32). To lahko razumemo le v duhovnem smislu. Frančišek meni, da je trojna pripadnost ključ do naše sposobnosti soočanja s težavami in rasti: pripadnost Bogu, stvarstvu in drug drugemu. Izguba občutka pripadnosti eni človeški družini, ki je del stvarstva, je zakoreninjena v tem, da smo se zaprli pred svojim Stvarnikom. Posledica tega je, da smo kot enotna skupnost nepripravljeni na prehod v boljšo prihodnost.
Izvleček izFirst Belong to God : On Retreat with Pope Francis Austen Ivereigh (str.14)
Preberi več
Vsak kristjan je vpleten v bitko, ki oblikuje njegovo življenje.
“To je boj proti skušnjavi zapiranja vase, da bi se Očetova ljubezen ne mogla naseliti v nas. Ko pa sprejmemo Gospoda, ki nas rešuje iz samozadostnosti, se odpremo celemu stvarstvu in vsem živim bitjem. Postanemo posredniki Očetovega življenja in ljubezni. Šele takrat se zavedamo, kaj življenje resnično je: dar Očeta, ki nas globoko ljubi in želi, da smo njegovi in da pripadamo drug drugemu.” Papež Frančišek
Odlomek iz predgovora papeža Frančiška h knjigi First Belong to God: On Retreat with Pope Francis Austen Ivereigh (str. 11)
Preberi več
Preoblikujem neuspeh
Od napak se je treba učiti in jih iz njih zrasti. To so priložnosti, da se kot ovca, morda ponižno, dokončno obrnem k Bogu. Poiščem odpuščanja ali moči, ki me bo neizogibno pričakala in mi pomagala, da nadaljujem po boljši poti. Ena najboljših najbolj znanih prilik, ki govori o neuspehu v Novi zavezi, je zgodba o marljivem sinu ali odpuščajočem očetu. Ko se neukrotljivi sin, ki je naredil res veliko napako, vrne k očetu in prosi za odpuščanje, prebiramo sledeč odziv očeta: “Padel mu je na vrat in ga poljubil.”
Kako čudovito je imeti Boga, ki nas objame in poljubi, ko se zmotimo in ga prosimo za odpuščanje! In kakšen je boljši način, da smo mu navzoči, kot to, da v našem življenju storimo isto drugim?
Odlomek iz Globlje v nered: Molitev v težkih časih avtorja Brendana McManusa DJ in Jima Deedsa (str. 25)
Preberi več
Spomni se, da si ljubljen…
V središču izkušnje duhovnih vaj je odnos z Jezusom in spoznanje, da je Jezus trpel in umrl prav zame. To spoznanje spremeni vse: da si ljubljen in da je zate celo vredno umreti, je osvobajajoče in preobrazbeno spoznanje. Včasih je potreben pomemben življenjski preobrat ali trenutek krize, da se zavemo tega osrednjega krščanskega spoznanja: da naša prizadevanja in ego imajo meje in da je svoboda popolno prepuščanje Bogu ljubezni.
Izvleček iz Brothers in Arms avtorja Brendana McManusa DJ (str. 71)
Preberi več
“To ni pravično”
Zaradi dogodkov po svetu se lahko velikokrat počutimo prestrašeni in nemočni. En človek sam ne more narediti veliko. Če pogledamo na svet z očmi prikrajšanih, revnih, ljudi na obrobju in tistih, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, je to že začetek. Ko sem šesto leto vodil romarje Quo Vadisa na tridnevni pohod po gorah, smo drug drugega razumeli, ne da bi o tem sploh govorili. “Jaz” še nisem tam, dokler ne bomo tam “mi” vsi. Ne glede na to, kako hiter ali športen je bil posameznik, tempo je bilo treba prilagoditi najšibkejšemu. Pogosto smo se ustavili in počakali na tiste, ki so zaostajali. Težko so premagovali strme odseke. Nadaljevali so šele, ko so si opomogli. Čeprav so bili močnejši občasno frustrirani, je bila ta vaja zanje neprecenljiva. Hodili smo kot skupnost v kateri ljudje skrbijo drug za drugega. Nismo tekmovali. Bili smo sočutno solidarni. Ta izkušnja odraža našo boljšo naravo.
Izvleček izReimagining Religion Jim Maher DJ (str.116)
Preberi več
Naključna razmišljanja
Ne jokaj predolgo, če se konča nekaj lepega ali umre dragi prijatelj. Veseli se in bodi hvaležen, da se je lepo zgodilo.
Izvleček izRandom Reflections Des O’Donnell OMI (str.49)
Preberi več