Bog je naša najgloblja želja

Mistika si predstavljamo kot nekoga, ki veliko časa preživi v samoti, v molitvi, odrezan od sveta, ki je moteč. Vendar pa je mistika narave dar za vsakogar! Morda niste tiste vrste oseba, ki veliko časa preživlja sama z Bogom. Toda, ali se med opazovanjem narave čedalje bolj čudite in zavedate, da vam vsak delček stvarstva poje pesem in vabi, da se ujamete v njegovo melodijo? Ali se v vas pojavljajo občutki strahospoštovanja, ko tu in tam doživite nekaj takih trenutkov, in se čudite, kaj vse narava ustvarja? Ali lahko, ko vas skrbi zmedenost življenja, zaobjamete s hvaležnostjo to stanovitnost naravnih zakonov rasti? Ali lahko upate, da morda Bog tega našega kaotičnega sveta ni prepustil svetnim uničujočim napravam, ampak ga ustvarjalno vodi v predvideno lepoto?

Papež govori:
Čutiti vsako bitje, ki poje himno svojega obstoja, pomeni živeti radostno v Božji ljubezni in upanju. Kontemplacija stvarstva nam omogoča, da v vsaki stvari odkrijemo nauk, ki nam ga Bog želi posredovati, saj za vernika kontempliranje stvarstva pomeni slišati sporočilo, prisluhniti paradoksalnemu tihemu glasu. (Laudato Si, 85)

Biti mistik ne pomeni obrabiti si kolena – čeprav Bog nekatera srca pritegne k tej tihi intimnosti. Vse, kar moraš storiti je, da dolgo in ljubeče gledaš stvarstvo in mu dovoliš, da spregovori tvojemu srcu.

Brian Grogan DJ, Finding God in a Leaf: The Misticism of Laudato Si’