Darovanje svetišča

Prevladuje razprava o beguncih, ki so prišli nezakonito; o tem, ali si zaslužijo – ali so upravičeni – do sredstev. Taka razprava lahko vodi do močnih besed, ki izkoriščajo delitve med ljudmi ter spodbujajo njihov strah in sovraštvo. Tako uspevata populizem in ekstremizem.

Zgodba o dobrem Samarijanu nam postavlja vprašanja o tem, kdo smo in kam v to zgodbo se umeščamo. Navdaja nas z neprijetnim občutkom, da bi lahko bili katerikoli ali vsi liki v zgodbi. Smo ljudje, ki najdemo lahka in včasih verska opravičila, da ne naredimo tistega, kar se od nas zahteva. Smo ljudje, ki jih nasilni in nesmiselni svet zapušča nemočne ob cesti. Smo ljudje, ki lahko tako kot prezirani Samarijan tujcu ponudimo sočutje, prijateljstvo in gostoljubje.

Vabljeni smo, da kot tujci dobrodošlo sprejemamo druge! Pomeni, da bomo deležni nepričakovanega gostoljubja tujcev, ki so hkrati naši sosedje.

Darovanje svetišča je bila služba, ki je zaznamovala Cerkev. danes bi jo bilo potrebo oživiti. Nihče se ne bi smel čutiti izključenega iz naše Cerkve. Darovanje svetišča je zvesto pričevanje o sporočilu in poslanstvu Cerkve. Je sinodalni način zvestobe, upanja in ljubezni. To pomeni, da moramo priti v stik z drugimi, ki jih morda ne razumemo in jih verjetno ne maramo – morda se nam zdijo celo škandalozni ali grozni.

John Cullen, The Sacred Heart Messenger, julij 2023