Kaj je to, kar želiš?

Jezus v evangelijih pogosto postavlja vprašanje: “Kaj hočeš?”. Odgovor ljudi na to vprašanje pokaže, katere so njihove prednostne naloge. Ko je Jezus to vprašanje zastavil slepemu, je ta odgovoril: “Daj, da bom spet videl”. Ko je Jezus na začetku Janezovega evangelija postavil vprašanje učencem Janeza Krstnika, so mu odgovorili: “Kje stanujete?” V obeh primerih se je Jezus odzval na odgovor, ki ga je dobil na vprašanje. Ko pa je isto vprašanje zastavil materi dveh od dvanajsterih, Jakoba in Janeza, se ni mogel odzvati na odgovor, ki ga je dobil. Odgovor, ki ga je dala mati, je razkril, da je bil njen glavni cilj ta, da bi njena sinova v Jezusovem kraljestvu imela status in zasedala častne položaje. To je pomenilo napačno razumevanje narave kraljestva, ki ga je Jezus prišel oznanjat. Prav v trenutku, ko je bil Jezus brez vsakršnega statusa in časti, ko je visel na rimskem križu, je bil javno razglašen za kralja. To je bilo mišljeno v posmeh. Ironično pa je bilo, da je bila na ta način razglašena resnica. Jezus je v trenutku največje sramote in ponižanja najbolj polno razkril Božje kraljestvo ljubezni. Jakob, Janez in drugi učenci so morali vedeti, da so se pridružili kraljestvu, ki ni kraljestvo tega sveta. Jezusa ni bilo mogoče najti med ‘vladarji’ in ‘veljaki’, ki ‘gospodujejo’ nad svojimi podaniki in ‘dajejo čutiti svojo oblast’. Njegova avtoriteta se ni kazala v tem, da bi mu služili, ampak v samoizpraznjenem in ljubečem služenju drugim. Enako velja za vse, ki bi bili njegovi učenci. Jezusovo delo danes ostaja prinašanje Božjega kraljestva na zemljo in ne gradnja drugega zemeljskega kraljestva.

Martin Hogan, Beseda je svetilka na moji poti