Pomagati trpečim

Nekoč sem bil ponosen lastnik mopeda, ki sem ga uporabljal kot poceni prevoz na delo v bolnišnico. Nekega lepega sončnega dne sem se kot običajno odpravil na delo. Naenkrat se je nebo odprlo in na popolnoma izsušen asfalt se je ulila neverjetna količina dežja.To je bila zelo nevarna situacija. Bil sem v velikem krožišču in kolo je zdrsnilo, mene pa je vrglo na tla. Obležal sem na tleh, nisem se mogel premakniti. Takrat se je približal avtomobil. Izstopila sta dva zdravnika, ki sta me pregledala in poklicala prvo pomoč. Meni je bilo nerodno priti v bolnišnico, na svoje delovno mesto, in povedati, kaj se je zgodilo. A oni so me obravnavali z vso prijaznostjo in skrbjo, začutil sem enako sočutje, kot ga namenjajo vsem ljudem okrog mene. Na srečo nisem utrpel večjih poškodb. Še isti dan sem bil odpuščen – in hvaležen, da sem živ.

Nekaj let pozneje sem se v Londonu znašel na kraju neke nesreče. Mladega dostavljavca pic je povozilo z motorja. Ni govoril angleško in je bil očitno v stiski. Poskušal sem ga potolažiti, ko smo čakali na reševalno vozilo. Ko so mu reševalci priporočili, naj gre v bolnišnico, je vstal in se spotaknil, motor pa pustil ob cesti. Sumil sem, da je bil morda to delavec brez dokumentov, ki se je bal, da bo izgubil službo ali da ga bodo deportirali. Srce me je bolelo zanj.

Velikokrat srečamo ljudi, ki so jih udarile hude izkušnje. Nekateri trpijo velike telesne bolečine, druge tlačijo temni oblaki žalosti – zaradi izgube, ki življenje oropa veselja. Gospodarska stiska in politični pretresi kratijo svetovni mir. Polagajmo svoje roke v poveličane Jezusove roke, da bomo okrepljeni z njegovo milostjo. Tako bomo lažje iztegniti roko prijateljstva vsem, ki trpijo.
s. Siobhan O’Keeffe, The Sacred Heart Messenger, januar 2023