Preko duhovnosti najti srečo

Ljudje si želimo sreče. Včasih jo iščemo na napačnih mestih. Na koncu iskanja se počutimo še bolj nesrečni kot na začetku. Včasih je prav napremišljena izbira tista, ki povzroči nadaljnjo osebno in skupnostno nesrečo. Ta rekreativna droga mi ne bo škodovala. To je le malo zabave. V redu sem, bom vozil. Človeške izkušnje potrjujejo, da smo najsrečnejši, kadar uporabljamo sočutje in velikodušnost v različnih, vsakodnevnih življenjskih okoliščinah. To storimo z vsemi “majhnimi, brezimnimi, nepozabnimi dejanji / prijaznosti in ljubezni” (William Wordsworth, “Tintern Abbey”), ki običajno zapolnijo velik del našega dneva. Pozornost do drugih spodbuja zadovoljstvo in mir, kar nas krepi za prejemanje radosti in prenašanje bremen žalosti. Neodgovorni dražljaji včasih veljajo za srečo. Vendar so običajno površinski in minljivi ter puščajo prazen odsev. Sreča je mir in zadovoljstvo, ki nam pomagata odgovorno vztrajati na začrtani poti. Površni občutki navdušenja hitro minejo. Razvijanje zdrave duhovnosti nam bo pomagalo najti trajni mir, saj pot do miru izhaja iz življenjske refleksije in učenja iz izkušenj, kaj resnično pomeni biti pristen. Če nimamo vsaj minimalnega vzorca razmišljanja, živimo površno.

Jim Maher DJ, Reimagining Religion: A Jesuit Vision