Živeti v navadnem času

V vsakem letu je triintrideset ali štiriintrideset navadnih nedelj (odvisno od datuma velike noči). Izraz „navadna“ pomeni nekaj, kar ni posebno ali značilno. Vendar “navaden” predstavlja večino liturgičnega leta in v cerkvenem koledarju še zdaleč ni nepomemben in nezanimiv. Ta čas se imenuje „navadni“, ker je oštevilčen. Latinska beseda „ordinalis“ se nanaša na številke v nizu. Tedni navadnega časa predstavljajo urejeno življenje Cerkve, ko ne praznujemo in se ne postimo. Navadni sledi božičnemu času in se konča, ko se začne postni čas. Drugi del se začne po binkoštih in nas vodi v advent.

Zgodba o Jezusovem življenju, poslanstvu, sporočilu in služenju se odvija v navadnem času: čudeži, prilike, poklic dvanajsterih, pridiga na gori, dar kruha življenja – vse to nas povezuje z evangeljsko potjo, ki smo ji vabljeni slediti.

Tako kot vsi liturgični časi je tudi navadni čas namenjen temu, da ga živimo! Nismo pasivni sprejemniki liturgije ali krščanskega življenja. Poklicani smo, da smo polni, dejavni udeleženci Jezusovega raznovrstnega življenja in da v liturgijo vnašamo vsakdanjost svojega življenja.

Navadni čas je vse prej kot navaden ali običajen čas. To je čas, ko Bog v življenju običajnih ljudi počne izjemne stvari. To je zavedanje, da so trenutki našega vsakdanjika nabiti z Božjo navzočnostjo.

Poskušajmo slediti tej evangeljski poti v navadnem času: tukaj in zdaj, v zmedi, neredu, skrivnosti in vsakdanjosti. Tu je Bog.

John Cullen, The Sacred Heart Messenger, junij 2023