Življenje kot dar

Zakaj pogosto ne gledamo na stvari in ljudi, ki so nam dani, kot dar? Zakaj tako hitro grdo ravnamo z drugimi? Zdi se nam, da so nam nekako dolžni svojo ljubezen, zvestobo in koristnost. Verjamem, da se s tem, ko ne vidimo, izogibamo ranljivosti ljubezni. Ne glede na to, ali se zaljubimo v osebo, skupnost, službo ali način življenja, ljubezen nas naredi ranljive. Zaljubiti se je strašljivo, še bolj strašljivo pa je, ko spoznam, da druga oseba ni moja, temveč Božja. Tudi najbolj zvest zakonec ni moj za vedno, saj se lahko zgodi, da bo umrl prej kot jaz. Moj ljubi malček bo odrasel in zaživel samostojno življenje. Moja najboljša prijateljica se bo morda odselila. Ko opustimo tisto, za kar menimo, da nam pripada, in se namesto tega osredotočimo na sebe kot prejemnike nezasluženih darov, postanemo svobodnejši za odpuščanje. Odnosi niso več vezani na to, kaj naj bi bil dolžni prejeti, temveč postanejo medsebojni odnosi, ki jih dajemo in prejemamo svobodno. To nas osvobaja za odpuščanje.

Izvleček iz The Ignatian Guide to Forgiveness .Marina Berzins McCoy (str.60)