Jn 11,3-7,17,20-27,33-45

3Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« 4Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« 5 Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. 6 Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil.

7Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.«

17 Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je Lazar že štiri dni v grobu. 20Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. 21Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; 22a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« 23Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« 24Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« 25Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; 26in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« 27Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.«

33 Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen
in se je vznemiril. 34In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35Jezus se je zjokal. 36Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« 37Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

38Jezus je bil v sebi spet pretresen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. 39Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« 40Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« 41Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. 42Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« 43 In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« 44In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!«

45Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je storil, je začelo verovati vanj.


Refleksija on Jn 11,3-7,17,20-27,33-45

Navdih - 2026-03-22 Dnevna molitev

V današnjem odlomku imamo eno najlepših zgodb o Jezusu in njegovem velikem prijatelju Lazarju. Vemo, da izgube nikoli niso prijeten del življenja, še huje pa je, če se ob nepričakovani smrti znajdeš daleč stran. K vsemu temu je treba dodati še to, da je pokojnikova sestra Marta Jezusovo odsotnost in njegov neodziv razumela zelo osebno. Ostajamo pri dogodku in ugotavljamo, da Jezusa ni odvrnila niti brezupnost situacije. Opažamo, da lahko prinese dobro tudi iz življenja in smrti. A je zato mogoče, da se naučimo zaupati mu tudi v manjših zadevah?