Jn 20:24-29
24Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. 25Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
26Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 27Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« 28Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« 29Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Jn 20:24-29
Navdih - 2025-07-03 Dnevna molitev
Kolikokrat so si ljudje skozi stoletja rekli: Oh, če bi lahko le enkrat videl Boga ali slišal njegov glas. Toda Bog je Duh in ga ni mogoče videti. Judje so videli človeka in si glede na svoje poznavanje Stare zaveze niso mogli predstavljati, da je to Bog. Sv. Pavel nas v Pismu Filipljanom opominja, da čeprav smo nekoč videli Jezusa v mesu, ga zdaj ne vidimo tako. Zdaj ga vidimo in slišimo le po svoji veri. In blagoslovljeni smo, ker lahko zdaj Jezusa razveseljujemo s svojo vero vanj.“ Gospod, mi verujemo, pomagaj naši neveri.”