Jn 8:31-42

31Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. 32In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« 33Odgovorili so mu: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni.‹«

34Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je suženj greha. 35Suženj pa ne ostane pri hiši za vekomaj; sin ostane vekomaj. 36Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. 37Vem, da ste Abrahamovi potomci, in vendar me skušate umoriti, ker za mojo besedo v vas ni prostora. 38Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.«,

39Odgovorili so in mu rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus pa jim je dejal: »Če bi bili Abrahamovi otroci,bi opravljali Abrahamova dela. 40Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga. Česa takega Abraham ni storil. 41Vi opravljate dela svojega očeta.« Tedaj so mu rekli: »Mi se nismo rodili iz prešuštva; enega očeta imamo: Boga.« 42Jezus jim je dejal: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel. Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal.


Refleksija on Jn 8:31-42

Navdih - 2025-04-09 Dnevna molitev

V svoji slepoti in ponosu Judje niso videli lastnih krivic in pomanjkanja sočutja. Kljub temu, da so bili priče Jezusovih dejanj, niso hoteli sprejeti njegovih besed, ko jim je povedal, da ga je poslal Oče. Naša vera je zaveza, ki jo damo Bogu, kljub temu, da nimamo odgovorov na vsa vprašanja. V tej veri rastemo tako, da jo uresničujemo. Rastemo pa predvsem tako, da posvetimo čas resnični molitvi iz srca. “Gospod, verujemo. Pomagaj naši neveri.”