Lk 10:1-9
1Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. 2Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. 3Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. 4Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! 5V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ 6In če bo v njej sin miru,
bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. 7V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. 8V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. 9Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ ,
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 10:1-9
Navdih - 2026-06-13 Dnevna molitev
Med župljani in župljankami danes opažamo dobroto ljudi, ki so prostovoljci in delajo drugim usluge. Papež Frančišek nam vedno govori, naj gledamo proti obrobju – tako rekoč potniki -, da bi prvi zaznali, kaj je treba storiti – in naj ne zamujamo z velikodušnostjo in velikim srcem. Vsi imamo darove in talente, čeprav zelo različne. Zato prosimo Gospoda žetve. Naj nam pošlje nekaj svojih ljudi, ki bodo sodelovali pri poslanstvu.