Lk 10:17-24

17Dvainsedemdeseteriso se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu.« 18In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. 19Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. 20Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«

21Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč., 22Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne spoznava, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«

23Tedaj se je obrnil k učencem in jim na samem rekel: »Blagor očem, ki vidijo, kar vi gledate! 24Povem vam namreč: Veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«


Refleksija on Lk 10:17-24

Navdih - 2025-10-04 Dnevna molitev

Učenci se vrnejo s svojih misijonarskih prizadevanj srečni od uspehov. Tudi Jezus se veseli z njimi in se v Svetem Duhu zahvaljuje Očetu. To je primer Jezusove molitve, ko se iz situacije, v kateri se je znašel, preprosto pogovarja s svojim Očetom. Učimo se iz njegovega zgleda.

Božje odločitve so za nas vedno skrivnostne. Samo Jezus ve, kdo je Oče, in prišel je, da bi to razodel tistim, ki so odprti za njegov dar. ‘Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še naprej razodeval’ (Jn 17,26).