Lk 11,1-13

¹Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« ²Rekel jim je: »Kadar molite, recite:

Oče, naj bo tvoje ime spoštovano kot sveto. Naj pride tvoje kraljestvo.

³Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne ⁴in odpusti nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!«^,

⁵In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, ⁶kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ ⁷in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ ⁸Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

⁹Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! ¹⁰Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. ¹¹Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? ¹²Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? ¹³Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”