Lk 11:5-13
5In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, 6kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ 7in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ 8Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.
9Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! 10Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. 11Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? 12Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? 13Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 11:5-13
Navdih - 2026-10-08 Dnevna molitev
Kadar si je želela, da bi bila neka njena želja izpolnjena, je imela moja mama čudovito navado. Ne vem, kako se je na to pripravljala, a sem bil že navajen, da je prišla k meni. Rekla mi je, da mora njen namen prek mene priti do pravih ljudi. Ne vem zakaj je mislila, da jaz poznam skrivno geslo, s katerim bi zagotovila, da bo prošnja naletela na naklonjen odziv. Kmalu zatem se je vrnila in bi potrdila, da je bila prošnja uslišana. Takrat me je prosila, naj se vrnem in se zahvalim. Mislim, da je želela imeti zagotovilo, da je njen ugled pri pravih osebah dober.