Lk 12:13-21
13Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« 14On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« 15In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.« 16Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, 17zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ 18Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. 19Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ 20Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ 21Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 12:13-21
Navdih - 2026-10-19 Dnevna molitev
Pravijo, da se Bog ne ukvarja s tem, kar lahko storimo sami. Jezus ni prišel, da bi bil sodnik v sporih glede družinskih dediščin. Prišel je, da bi ljudi opozoril na pohlep in kopičenje posvetnih zakladov.
Bogataš, čigar zemlja je obilno rodila, je imel polna skladišča, vendar je bilo njegovo duhovno življenje siromašno. Bogastvo v odnosu do Boga lahko opredelimo kot sposobnost, da občutimo in izrazimo hvaležnost za Božje blagoslove.