Lk 13:1-9
1Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. 2Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? 3Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. 4Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? 5Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«
6In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. 7Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ 8Ta pa mu je odgovoril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. 9Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 13:1-9
Navdih - 2026-10-24 Dnevna molitev
Jezus je zavračal verovanje, da se slabe stvari dogajajo kot Božja kazen. To, da je Pilat ubil Galilejce, je bila strašna tragedija. Isto je bila tudi smrt ljudi, ki jih je ubil padec stolpa v Siloamu. Verjetno so ljudje pričakovali, da bo Jezus obsodil zlo in nepravična dejanja Pilata. A namesto tega jih je pozval k pokori in jim povedal priliko o ljubečem in sočutnem vrtnarju, ki je skrbel za drevo, ki ni rodilo sadov. Naj tudi mi molimo, da nas on vodi. Naj se vprašujemo, kako lahko naše življenje rodi sadove v Božjih očeh.