Lk 13:22-30
22Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: 24»Prizadevajte si,
da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ 26Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ 27toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ 28Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 13:22-30
Navdih - 2025-10-29 Dnevna molitev
Naš Gospod nas vabi, da ga spoznamo od blizu in postanemo njegovi prijatelji. Sv. Margareta Marija Alacoque je povedala, da ji je Gospod nekoč opisal sv. Clauda de la Colombière kot “svojega popolnega prijatelja”. Kako grozno bi bilo, če bi nam Gospod rekel, ob srečanju ob smrti: “Ne vem, od kod prihajaš, pojdi stran od mene.”