Lk 1:5-25

5V dneh Heroda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta. 6Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih. 7Otrok nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih.

8Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, 9ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; 10vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. 11In prikazal se mu je Gospodov angel, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja. 12Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in obšel ga je strah. 13Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. 14V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, 15ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. 16Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. 17In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« 18Zaharija je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« 19Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico. 20Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«

21Ljudje so medtem čakali na Zaharija in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. 22Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je imel v svetišču videnje. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem. 23In ko so se dopolnili dnevi njegove službe, je šel domov.

24Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in govorila: 25»Tako mi je storil Gospod v dneh, v katerih se je ozrl name, da mi odvzame mojo sramoto pri ljudeh.«