Lk 15:1-3,11-32

¹Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. ²Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.«

³Tedaj jim je povedal tole priliko:

¹¹Inrekel je: »Neki človek je imel dva sina. ¹²Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. ¹³Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. ¹⁴Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. ¹⁵Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. ¹⁶Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. ¹⁷Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. ¹⁸Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. ¹⁹Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ ²⁰In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. ²¹Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹^{, 22}Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! ²³Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!²⁴Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.

²⁵Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. ²⁶Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ ²⁷Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹²⁸Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal.²⁹On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. ³⁰Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ ³¹On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. ³²Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”