Lk 1:57-66,80

⁵⁷Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Rodila je sina.⁵⁸ Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili.

⁵⁹Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, ⁶⁰toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.«⁶¹ Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« ⁶²Z znamenji so spraševali njegovega očeta, kako bi ga hotel imenovati. ⁶³Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. ⁶⁴Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. ⁶⁵Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. ⁶⁶In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v svoje srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok?« Gospodova roka je bila namreč z njim.

⁸⁰Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom.

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”