Lk 4,1-13
1Jezus, poln Svetega Duha, se je vrnil od Jordana in Duh ga je vodil v puščavo, 2kjer ga je hudič preizkušal štirideset dni. V teh dneh ni jedel ničesar, in ko je bilo konec, je bil lačen. 3Hudič mu je rekel: “Če si Božji Sin, ukaži temu kamnu, naj postane hlebec kruha.” 4Jezus mu je odgovoril: “Pisano je: ‘Ne živi človek samo od kruha. ”
5Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta. 6in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. 7Če torej mene moliš, bo vsa tvoja.« 8Jezus mu je odgovoril: »Pisano je:
Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
9Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil na vrh templja in mu rekel: “Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol, 10kajti pisano je,
Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo “.
11in
Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«
12Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« “ 13Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 4,1-13
Navdih - 2025-03-09 Dnevna molitev
Po krstu Jezusa, napolnjenega s Svetim Duhom, odvedejo v samoto. Tam se dokončno pripravi na svoje poslanstvo. Beremo, da je Jezus pozval svoje apostole, naj gredo posamezno v miren kraj. To bi bil čas posvečen njim samim. Tudi za nas je koristno, da se v rednih časovnih presledkih odmaknemo od natrpanega življenja, da gremo nekam v miren kraj, za razmislek in molitev.
Skušnjava je vedno vezana na samopodobo. Opredeljuje nas to, kar delamo, in ne to, kar govorimo. Kot ljudje, ki hodimo za Kristusom, si prizadevamo živeti po določenem moralnem kodeksu. Kljub temu nam nekaterih stvari ne uspe narediti. Molimo za milost, da bi iskali in vedno izpolnjevali voljo Boga, ki jo ima za nas.