Lk 5,1-11

¹ Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, ² je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže.³ Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. ⁴ Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« ⁵ Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« ⁶ In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. ⁷ Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. ⁸ Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« ⁹ Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, ¹⁰ prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« ¹¹ In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”

Further reflection

Jezus uporablja prilike, da bi spremenil naš način gledanja na stvari. Nerodovitnost semena je določena s kakovostjo zemlje, v katero pade. Podobno je tudi Božja beseda nerodovitna zaradi zaprtosti srca človeka, ki mu je namenjena. Rastemo vsak s svojo hitrostjo. Bog pa potrpežljivo spremlja našo rast.