Lk 6,39-42
39 Povedal pa jim je tudi priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? 40 Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. 41 Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? 42 Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 6,39-42
Navdih - 2026-09-11 Dnevna molitev
Nekoč sem vodil župnijske duhovne vaje za približno petdeset ljudi. Med njimi je bil tudi slepec. Skupina, ki je pripravljala mašo ta vikend, je bila ustvarjalna in je izrezala ribe. Želela je namreč ponazoriti kako so imeli apostoli čudežni ulov rib, ko so upoštevali Jezusov nasvet, naj mrežo vržejo v drugo smer. Ko je pripravljalna skupina razdelila papirnate ribe vsem vernikom, je vsak na svojem darilu našel napisano besedo, kot sta »veselje« ali »upanje«. Na ribi, ki je bila naključno podarjena slepemu moškemu, je bila natisnjena beseda »vid«. Rekel je, da je dobil vid – vendar drugačen. Videl je lahko v srca ljudi.