Lk 7:1-10

1Potem ko je končal vse svoje besede pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, je prišel v Kafarnáum. 2Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag. 3Ko je slišal za Jezusa, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in rešil njegovega služabnika. 4Prišli so k Jezusu in ga vneto prosili: »Vreden je, da mu to storiš. 5Rad ima naš narod in shodnico nam je sam sezidal.« 6Jezus je šel z njimi. Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho.7Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, ampak reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 8Kajti tudi sam sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj in rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« 9Ko je Jezus to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: Niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« 10In ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega.


Refleksija on Lk 7:1-10

Navdih - 2024-09-16 Dnevna molitev

Bil je nek stotnik, človek od zunaj, ki je imel izjemne talente. On je verjel, da bo Jezus lahko pomagal njegovemu dragocenemu sužnju. Ta stotnik je bil pomemben in velikodušen človek , saj je zgradil sinagogo. Spoštovali so ga celo judovski starešine. Gospod, naj imamo vero, da prosimo druge, naj posredujejo in molijo za nas.

Izgovorjena beseda je lahko močna in nosi posledice. Jezus je utelešena Božja beseda – besede lahko ustvarijo življenje ali ga uničijo. Človeško pričevanje je velikokrat zelo pomembno. Naj verujemo v moč izgovorjene besede, ki lahko z dobro uporabo prinaša ozdravljenje in upanje.