Lk 8:4-15

4Ko se je zbirala velika množica in so ljudje iz raznih mest prihajali k njemu, je spregovoril v priliki: 5»Sejalec je šel sejat svoje seme. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot.
Pohodili so ga in ptice neba so ga pozobale. 6Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage. 7Drugo je padlo med trnje, in trnje, ki je zrastlo z njim, ga je zadušilo. 8In spet drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

9Njegovi učenci so ga spraševali, kaj pomeni ta prilika. 10Rekel jim je: »Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah, da gledajo,

pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne doumejo.«

11»Prilika pa pomeni tole: Seme je Božja beseda. 12Ob poti so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in ne bi bili rešeni. 13Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar ti nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v trenutku preizkušnje pa odpadejo. 14Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, vendar se zaradi skrbi, bogastva in naslad življenja na svoji poti zadušijo, tako da ne obrodijo sadov. 15Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z lepim in dobrim srcem besedo slišijo in jo ohranijo ter v stanovitnosti obrodijo sad.«