Lk 9:57-62
57Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« 58Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« 59Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« 60Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« 61Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« 62Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Lk 9:57-62
Navdih - 2026-09-30 Dnevna molitev
Tako kot se je moral Jezus pripraviti, da stopi na pot, ki mu jo je začrtal Oče, moramo tudi mi odločno sprejeti Gospodovo vabilo. Vsi trije, ki jih srečamo na poti, se obotavljajo. Ali naj sprejmejo to povabilo? Naš odziv na Božji klic večkrat potrebuje začetni zagon. Kako si lahko pomagam pri tem začetku?