Mr 10:17-30
17Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« 18Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! 19Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« 20Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« 21Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, tin daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 22Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
23Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« 24Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! 25Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« 26Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« 27Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
28Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« 29Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive, 30in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Mr 10:17-30
Navdih - 2025-06-09 Dnevna molitev
Človek, ki je imel veliko bogastvo, je v njem našel žalost. Gospodovo vabilo k razdajanju in deljenju ga je ogrozilo. Jezus ve, kako nas lahko imetje, bogastvo in udobje zavežejo. Ve, da njegovo sočutje nadomešča veliko človeško šibkost. Gospodu v molitvi ponudimo vse, kar smo in kar imamo. Prosimo ga za pomoč, da bi modro uporabljali, kar imamo, in zlahka živeli brez tega, kar bi radi imeli, a ne moremo.
Naša vloga v življenju je, da sejemo – ne ukvarjamo se s tem, kako pridelati žetev. Seme, ki nam je dano, je Božja beseda. Ta služi vzpostavitvi kraljestva pravičnosti, ljubezni in miru. Tudi mi lahko prispevamo, četudi se nam zdi, da malo. Nekje moramo začeti.