Mr 11:11-26

11In prišel je v Jeruzalem, v tempelj. Skrbno si je vse ogledal, in ker je bilo že pozno, je z dvanajsterimi odšel v Betanijo.

12Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen. 13Od daleč je zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje. Šel je pogledat, če bi morda kaj našel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kot listje; ni bil namreč čas za smokve. 14Tedaj mu je rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.

15Prišli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 16in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. 17Učil je in jim rekel: »Ali ni pisano:

Moja hiša naj se imenuje hiša molitve za vse narode, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«

18Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali način, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. 19Ko se je zvečerilo, je odhajal iz mesta.

20Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so videli, da se je posušila do korenin. 21Peter se je spomnil in mu rekel: »Rabi, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.« 22In Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga!, 23Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.

25In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«,