Mr 15:33-39
33Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. 34Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«, 35Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!« 36Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.« 37Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. 38In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. 39Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.«,
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Mr 15:33-39
Navdih - 2024-03-24 Dnevna molitev
Jezus, ki je Bog in je eno z Očetom, je tako celostno vstopil v našo človeškost, da se je počutil zapuščenega od Boga. Tako se pogosto počutimo mi, ko trpimo in smo v hudi stiski. Iz tega lahko črpamo tolažbo. Bolj ko se čutimo oddaljeni od Boga, bližje smo Jezusu, ki je VEDNO z nami, tudi v najtežjih trenutkih.
“Zavesa iz templja se je raztrgala na pol” – to je pomenilo veliko več od fizičnega dogodka, ko se je zavesa v judovskem templju raztrgala na pol – pomenilo je namreč, da se je zavesa med nebom in zemljo raztrgala na dvoje: Jezusova smrt je odprla nebo za vse nas in nam omogočila dostop do Očeta. Jezusovo žrtvovanje na križu je to storilo “enkrat za vselej”. Na ta način nam je omogočilo, da smo zdaj in v prihodnjem življenju tesno povezani z Bogom, za večnost.