Mr 15:33-39,16:1-6

³³Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. ³⁴Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«^{, 35}Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!«³⁶Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.« ³⁷Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. ³⁸In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. ³⁹Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.«^,

¹Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. ²Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. ³Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« ⁴Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. ⁵Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. ⁶On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili.

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”