Mr 5:21-43

²¹Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. ²²Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam ²³in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« ²⁴In odšel je z njim.

Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.

²⁵V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. ²⁶Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. ²⁷Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. ²⁸Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« ²⁹In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. ³⁰Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« ³¹Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« ³²Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. ³³Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. ³⁴On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

³⁵Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« ³⁶Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« ³⁷In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. ³⁸Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. ³⁹Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«⁴⁰ In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. ⁴¹Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« ⁴²Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. ⁴³On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”