Mr 7:31-37
31Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. 33Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« 35In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali 37in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”
Refleksija on Mr 7:31-37
Navdih - 2026-02-13 Dnevna molitev
Dobrosrčnost in pogum drugih nas pogosto presenetita, ko ju primerjamo z zgodbami o vsakodnevnih dogodkih Jezusovega življenja. Gotovo je bil Jezus obremenjen s takšnimi ali drugačnimi prošnjami. Prihajale so pogosto, vendar ne le od tistih, ki so želeli ali potrebovali nekaj zase. Ali si kdaj izkusil prijaznost neznanca, ko je šlo za tvoje prošnje, ki jih je v tvojem imenu drugi predložil Jezusu? Če je tako, izreci zahvalno molitev svojemu zagovorniku.