Mt 10:7-15

7Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹, 8Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. 9Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, 10ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane. 11V katero koli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in ostanite tam, dokler ne odidete. 12Ko stopite v hišo, jo pozdravite. 13Če bo hiša vredna tega, naj pride nanjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam. 14In če vas kdo ne sprejme in vaših besed ne posluša, pojdite iz tiste hiše ali tistega mesta in si otresite prah z nog. 15Resnično, povem vam: Laže bo na sodni dan sódomski in gomórski deželi kakor tistemu mestu.«


Refleksija on Mt 10:7-15

Navdih - 2026-07-09 Dnevna molitev

Gospod, svojim ljudem si zelo zaupal in oni te niso pustili na cedilu. A dejstvo, da si ti verjel, da lahko nekaj dosežejo, jim je verjetno dalo nekaj samozavesti. Ta samozavest jim je omogočila, da so se lotili svojega dela. Ustvaril si hrbtenico, da so lahko nosili breme. Naj se tudi mi po svojih najboljših močeh trudimo verovati, da nam boš dal moč, da naše srce pogumno.