Mt 13:1-23

¹Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero.²Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. ³Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. ⁴Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. ⁵Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. ⁶Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. ⁷Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. ⁸Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. ⁹Kdor ima ušesa, naj posluša!«

¹⁰Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« ¹¹Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. ¹²Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. ¹³Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. ¹⁴V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi:

‘Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli.

¹⁵Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil.

¹⁶Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! ¹⁷Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«

¹⁸»Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu. ¹⁹K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti. ²⁰Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, ²¹nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša.^{, 22}Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. ²³V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«

“Copyright © 2021 National Council of Churches of Christ in the United States of America. Used by permission. All rights reserved worldwide.”